Woody Notes – lesen nakit

Hvaležnost in majhne pozornosti nas naredijo človeka in nas hkrati napolnijo s čisto srečo, zato je prav, da znamo svojo hvaležnost, ki jo čutimo do drugih, tudi povedati in pokazati. 

Nedolgo nazaj, so mamičino veliko srce, dobrota in prijaznost polepšali dan in narisali nasmeh na obraz njene prijateljice Mine. Čez nekaj dni pa je mamico že čakal na pošti paket, poslan iz Mininega naslova. Ko je odprla paket, je videla prav prikupno in unikatno darilce. Bili so par uhanov in verižica, izdelani iz lesa, poleg pa je bilo sporočilce namenjeno mami. Ob pogledu na darilce, je mami takoj vedela, da bom bila tudi jaz naravnost navdušena nad lesenim nakitom, zato mi ga je pokazala in dovolila, da ga lahko nosim tudi jaz. Ko sem videla lesene uhane in ogrlico, sem se takoj zaljubila vanje. Zelo mi je bil všeč vzorec in način izdelave, saj se nakit praktično poda k vsakemu stilu in je primeren za različne priložnosti. Še posebej navdušena pa sem bila nad tem, da je bil nakit izdelan iz lesa, saj je ta človeku najbližji material. Kljub temu so bili rezi čisti in natančni, lahko se je videlo, da je bil v izdelavo vložen trud in veliko ljubezni do narave. Poleg tega, da je nakit kvalitetno narejen, je tudi slovenskega porekla. Najbolj všeč pa mi je bila ideja, da je nakit izdelan iz lesa, naravnega materiala, kar sporoča, da jim je mar za okolje in ohranjanje narave ter spodbujanje uporabe naravnih materialov, za kar se tudi jaz zavzemam in mi to veliko pomeni. Bila sem vesela, da je več ljudi takih, ki mislijo na naravo in želijo biti v sožitju z njo, ne pa ji prizadevati škodo. Lesen nakit je tudi kot nalašč za ljudi z alergijami, katere prinaša prav nakit, izdelan iz umetnih materialov.

Po prejemu nakita sem malo pobrskala po internetu ter našla njihovo spletno trgovino , kjer sem si lahko ogledala še ostale izdelke, ki jih imajo v ponudbi. Videla sem lesene metuljčke za moške, katere že poznam in se mi zdijo zdelo prikupni in hkrati elegantni, za lesen nakit (ki bi mi bil resnično lep in všeč) pa še nisem slišala, zato sem bila zares navdušena, ko sem videla njihovo ponudbo. Od nakita so na izbiro viseči ali manjši uhani, ogrlice in prstani z unikatnimi in izvirnimi motivi. Nakit je izdelan iz lepljenega lesa ameriškega oreha, vzorec je lasersko rezan, ročno brušen in oljen z naravnim organskim oljem, kovina pa ne vsebuje niklja. Poleg tega je izdelek, če ga naročite, zapakiran v škatlici iz 100% recikliranega papirja. Poleg nakita pa sem na njihovi spletni strani našla tudi prikupne beležke z lesenimi platnicami, na katerih so različni vzorci. 

                      

Naravi prijazen nakit me je čisto navdušil in z veseljem ga bom nosila 😀 Z vsem srcem pa ga priporočam tudi vam <3 Izdelke Woody Notes lahko najdete tukaj ali pa na njihovi Facebook strani

Potovanje po Črni gori in Albaniji (2. del)

Po treh dneh bivanja v mestu Ksamil, sva se s Tomažem že dopoldne odpravila naprej na pot. Odločila sva se, da bova tokrat pot nadaljevala bolj v notranjosti države, saj sva se do zdaj večino časa vozila ob morju. Spet sva preživela cel dan v avtomobilu in imela sem ga že vrh glave. Nisem se mogla udobno namestiti in vroče mi je bilo. Bila sem tudi kar malo izčrpana, saj takega tempa nisem navajena na počitnicah, na srečo pa sva imela nekaj postankov, kjer sva si ogledala zgodovinske znamenitosti Albanije. Najini prvi postanek je bil v mestu Gjirokastër. Tam sva se ustavila, da bi si ogledala grad, ki leži na vzpetini, v njem pa so razstavljeni nekateri predmeti iz časa vojne. Do gradu sva se povzpela kar peš, po tlakovani cesti. Med vzponom sva hodila po ozkih ulicah, stavbe pa so se držale druga druge. Na cesto so gledale mnoge majhne trgovine s spominki in nekaj lokalov ter pekarn. Bilo je živahno in poln ljudi, kar je vsemu skupaj dajalo prav poseben čar. Na vrhu je bil izjemen pogled na majhno mestece. Skoraj vse je bilo kamnito, tudi hiše. Bil je res veličasten pogled. Ko sva se sprehodila po gradu in si vse ogledala, sva se ustavila na kavici in nekaj na hitro pojedla, saj naju je že lovil čas. 

Še nekaj ur sva preživela v avtu in spoznala, da sva se glede časa malo uštela. Na zemljevidu je vse skupaj izgledalo veliko bližje, a v resnici se nisva kaj veliko premaknila. Zato sva se odločila, da najdeva hotel, kjer bova prenočila in naslednji dan nadaljevala. Na spletu sva našla majhen in prijeten hotel v bližini jezera Komani, saj sva si jezero želela videti tudi od blizu. Padel je že mrak, vozila pa sva se po cesti, kateri jaz sploh ne bi rekla, da je cesta. Bila sem lačna, žejna in predvsem utrujena, zato sem komaj čakala, da se lahko umijem in grem v posteljo. Kar nekaj časa sva se že vozila in iskala hotel, ko se je Tomažu zazdelo, da je videl tablo z napisom, da oddajajo sobe. Ustavila sva se in Tomaž mi je naročil, naj počakam v avtu, on pa bo odšel vprašati za prenočišče. Tistih nekaj minut, ki sem jih sama preživela v avtu, v popolni temi, so bile najdaljše minute tega potovanja. Ko se je Tomaž vrnil, je zraven prišel še nekdo. Olajšana sem stopila iz avta in Tomaž mi je rekel, da tukaj ni hotela, ampak živi družina, ki je bila tako prijazna, da nas je sprejela v svoj dom in nama ponudila, da prespiva pri njih. Ob tej novici sem bila malce šokirana, vendar olajšana, da noč ne bom preživela v avtu. Vzela sem svoje stvari in odpravili smo se do njihove hiše po ozki potki. 

Tomaž se je takoj odpravil v posteljo, jaz pa sem se odločila, da bom še nekaj časa preživela zunaj z družino, saj sem videla, da so zelo prijetni ljudje. Najbolj sem bila vesela, ko sem videla, da imam tudi družbo svojih let. Deklica je bila stara 16 let, njen mlajši brat pa okoli 13 let. Družino so sestavljali še njun mlajši bratec, mama, teta, stric, babica in oče, ki pa je bil trenutno v službi. Bili so zelo prijazni do mene in mi takoj ponudili pijačo. Usedli smo se na balkon in se začeli pogovarjati. Sporazumevali smo se v angleščini in s pomočjo google prevajalnika. Angleško je znala le punca, ki je bila malo mlajša od mene, zato so ji ostali rekli kaj naj me vpraša, jaz se sem odgovorila in ona jim je moj odgovor prevedla. Spraševali so me različne stvari, večinoma o tem, kakšno je življenje v Sloveniji in kakšne so naše navade. Pripadnice nežnejšega spola so bile očarane nad mojimi trepalnicami, lasmi in nalakiranimi nohti. Spraševale so me, koliko stane frizer v Sloveniji in ko sem povedala ceno, so se samo prijele za glava in široko pogledale. Vprašali so me tudi ali že imam fanta, ob čemer sem se lahko le nasmejala. 😀 Ure so hitro minevale in vsi ostali so se že odpravili spat, na balkonu pa smo ostali le že jaz, dekle, njen brat in njuna teta. Na vrsto z vprašanji sem prišla tudi jaz in želela sem vedeti cel kup stvari. Njuna teta je bila noseča, pričakovala pa je deklico. Izvedela sem, da je v njihovi navadi, da se dekleta že zelo mlada poročijo, že približno toliko stare kot sem jaz. Ko pa je dekle staro čez dvajset let, težko najde moža, ker je že ”prestara”. Nad tem sem bila kar šokirana, ker si nikakor nisem mogla predstavljati kako bi bilo, če bi se morala že zdaj poročiti in biti mama. Naučili so me še nekaj albanskih besed in se mi smejali, ko sem se trudila pravilno izgovarjati, a na koncu sem se le naučila kako se reče ”lahko noč”. 😀 Zaklepetali smo se pozno v noč in kar naenkrat je bila ura že ena zjutraj, zato smo se odpravili spat. Nikoli v življenju si nisem predstavljala, da bom kdaj doživela kaj takega. Bila sem zelo presenečena nad njihovo prijaznostjo in nad tem, kako lepo so nas sprejeli v svoj dom, pa čeprav sva bila tujca. Pogovor z njimi mi je dal misliti in bila sem srečna, da imam vse to, kar imam. Njihova družina ni bila ravno premožna, v službo pa je hodil samo oče. S to izkušnjo sem lahko čisto od blizu videla in začutila na svoji koži kako pravzaprav poteka življenje v Albaniji, zato je bil to meni osebno najlepši del potovanja. 

Naslednje jutro, ko sva se s Tomažem zbudila, naju je na mizi čakala cela pojedina. Vso to hrano so pripravili samo za naju, saj ni jedel nihče od njih in ob tem sem se počutila neprijetno. Želela sem si, da si vsi skupaj zajtrkovali. Ko sva s Tomažem povedala, da bova najino pot nadaljevala do jezera Komani, je njihov oče povedal, da on tam dela in da gre lahko z nama. Vprašala sem še dekle in njeno teto ali bi se nama pridružile in z nasmeškom sta odgovorili pritrdilno. Sledeči dogodki mi niso bili ravno jasni, saj so se vsi trije lepo uredili, teta pa je celo oblekla obleko, visoke petke in se našminkala. Zaradi tega sem pričakovala, da bomo prišli v večje mesto, polno ljudi. Usedli smo se v avto in po dobri uri vožnje prišli do mesta Komani. Ob pogledu nanj sploh nisem imela občutka, da smo prišli v mesto, ker je bilo tako majhno in nerazvito. Bolj ti temu rekla, da je naselje. Njihov oče je meni in Tomažu cel ponosen pokazal njegovo delovno mesto, to je bila hidroelektrarna. Najprej smo se ustavili v enemu izmed dveh lokalov v mestu in spili kavo, potem pa smo se odpravili do jezera. Jezero Komani je bilo res čudovito in mogočno, po njem pa poleg ladij pluje tudi trajekt. Mislim, da sta bili dekle in njena teta prvič na jezeru, saj je bilo v njunih očeh videti navdušenje in tudi strah pred tako mogočnim jezerom. Teta je, kljub temu da je imela obute visoke petke, stopila v jezero in na obrazu se ji je narisal širok nasmešek. Še nekaj časa smo občudovali jezero, potem pa smo se odpravili nazaj, ker naju je s Tomažem čakala vožnja do Črne gore. 

Kar takoj sva se odpravila na pot in imela le krajši postanek, da sva nekaj pojedla, ker sva čim prej želela priti v Črno goro. Med potjo sem lahko zopet spremljala spreminjanje okolice in mest. Nisem mogla verjeti koliko različnih stvari sem videla in doživela v tako kratkem času in na tako majhnem območju. Končno sva prišla do mesta Herceg Novi, kjer sva bivala v prečudoviti vili. Lastnica je bila zelo prijazna in naju je lepo sprejela ter nama povedala nekaj o sebi in o mestu. Apartma, ki je bil dodeljen nama s Tomažem je bil velik, prostoren in lepo opremljen, zraven pa je bil balkon in na spodnji terasi tudi bazen. Sedaj je sledilo nekaj dni dejanskih počitnic, saj so bili to zadnji dnevi potovanja. Večino časa sem poležavala ob bazenu, eno popoldne pa sem porabila za sprehod in raziskovanje mesta. Sprehodila sem se po starem delu mesta in se ustavila v lokalu na kavi in sladoledu. Opazovala sem mimoidoče ljudi in uživala v miru. Tudi s Tomažem sva se en večer odpravila na sprehod ob morju in po mestu. Skupaj sva preživela 11 dni, kar je bilo največ do zdaj in v tem času sva se resnično zbližala in stkala prijeten odnos med nama. To so bile ene izmed najlepših počitnic, kjer sem doživela veliko novega in spoznala veliko prijetnih ljudi.

Ker posladek sledi na koncu, sem predzadnji dan potovanja lahko preživela z mojo najboljšo prijateljico Špelo. Ona je bila ravno tisti čas na maturantskem izletu v Budvi in zdelo se nama je zabavno, da bi se lahko takrat videli. Svojo željo sem povedala Tomažu in strinjal se je, da odideva do Budve. Bila sem v pričakovanju, da končno vidim svojo Špelo in še z njo preživim nekaj časa. Najprej smo šli vsi trije na kavo, da sta se Tomaž in Špela spoznala, potem pa mi je Tomaž dovolil, da v Budvi ostanem do osme ure zvečer. Ker poznam tudi nekaj Špelinih sošolcev, smo se skupaj najprej zabavali na plaži in zaplesali, potem pa sem z njimi odšla v njihov hotel. Teh pet ur je prehitro minilo, ampak sem bila vseeno hvaležna, da sem sploh imela možnost, da jo vidim. Lepši zaključek 11-dnevnega potovanja si ne bi mogla želeti.

Zelo sem vesela in hvaležna za to izkušnjo, hkrati pa tudi odločena, da se čim večkrat odpravim na potovanje. Po mojem mnenju te potovanja izpopolnjujejo in zaradi njih osebnostno rasteš, ker spoznaš toliko različnih ljudi, kultur, običajev in način življenja drugod po svetu. Uživaš lahko v vsakem trenutku in si hvaležen za to kar imaš doma. Naučiš se, da ni nujno pravilno le to, na kar smo navajeni, ampak da obstaja veliko drugih, popolnoma drugačnih načinov, ki nam določeni stvari lahko tudi olajšajo. Zato se naučimo sprejemati in spoštovati tudi drugačnost. Sicer pa je težko takšne stvari opisati z besedami, ker jih lahko razumeš šele takrat, ko to doživiš na svoji koži! ?

Potovanje po Črni gori in Albaniji (1. del)

V soboto zjutraj, 20. avgusta, sem se morala vstati že zelo zgodaj zjutraj, saj me je tisti dan čakalo nekaj prav posebnega in zame čisto novega. Oče me je povabil na potovanje z njim v sklopu njegovega novega projekta 20.00 kilometrov z avtom po Evropi in z velikim veseljem sem mu odgovorila z DA. Dan odhoda je hitro napočil in zaradi navdušenosti, sem tisti večer bolj malo spala. Odločila sva se, da se odpraviva v Črno goro in Albanijo, kar je bil moj predlog, saj sem si ti dve državi želela ogledati in spoznati od blizu. Zanimivi sta mi zato, ker so praktično tako blizu, obiskala pa jih nisem še nikoli. Zanimanje za Albanijo in njihovo kulturo je v meni vzbudila ena izmed najboljših prijateljic, ki sem jo spoznala v dijaškem domu. 

enja

Na pot sva se s Tomažem odpravila v soboto, okoli 7. ure zjutraj. Načrtovanje celotnega potovanja sem seveda prepustila Tomažu, ker ima s tem več izkušenj, a o kakršnikoli spremembi se je posvetoval z mano in me vprašal, če se strinjam z njegovimi predlogi. Najina prva destinacija je bila Albanija, do katere sva prišla preko Hrvaške, Bosne in Črne gore. Najin prvi postanek je bil v Bosni, do koder sva se vozila približno 5 ur. Iskreno povedano, tako dolgih voženj v avtu nisem navajena, saj smo se z družino le nekajkrat odpravili na daljšo pot. A pot do Bosne mi je minila hitro, saj sva se s Tomažem med vožnjo pogovarjala, hkrati pa sem lahko občudovala naravo in spreminjanje pokrajine ter načina življenja ljudi, ko sva prišla v Bosno. Na najinem postanku sem prvič jedla bosanski burek, sproti pa sva se ustavila še na kavici, da naju malo zbudi in pripravi na nadaljevanje dolge poti. Čakalo naju je še nadaljnjih 6 ur vožnje do Črne gore, kjer sva imela rezervirano prenočišče. Na poti do tja sva se ustavila še na okusnem kosilu, malo pred mejo s Črno goro. Prečkanje meje je bilo enostavno in hitro. Pri tem sva imela veliko srečo, saj je bila na nasprotni strani dolga kolona vozil, ki je čakala na izstop iz države. Peljala sva se po cesti, katero je obdajala čudovita narava: gozd, gore in kanjon reke Pive. Tam sva se ustavila in posnela nekaj fotografij ter nadaljevala pot. Pozno zvečer sva utrujena in izčrpana prišla do prenočišča. Natančneje, spala sva v apartmaju ob obali, v mestu Herceg Novi. Lastnik je bil zelo mlad in prijazen, soba pa je bila dovolj velika in res lepo opremljena.  Dolga pot me je zelo izčrpala in takoj sem zaspala.

kanjon

Kanjon reke Pive

Naslednje jutro naju je čakalo še nekaj ur vožnje do Albanije. Ko sva prečkala mejo med Črno goro in Albanijo, sem lahko takoj opazila razliko med tema dvema državama. Spremenila se je narava, življenjsko okolje ljudi, najbolj pa je bila opazna razlika v jeziku in kulturi. Albanščina je resnično zapleten jezik in ga je nemogoče razumeti, a s Tomažem nama je prav dobro uspelo komunicirati s tamkajšnjimi ljudmi. Najin prvi postanek v Albaniji je bil v mestu Lushnja. To mesto leži ob avtocesti, po kateri naju je peljal GPS, in tam sva se ustavila na kosilu. Precej lačna, nisem vedela kaj pričakovati od njihove hrane. Po premisleku sem v restavraciji naročila špagete z bolognese omako in grško solato. Ko sem poskusila obe jedi sem bila srečna, ker sta bili res zelo dobrega okusa. Po kratkem postanku naju je čakalo še nekaj ur vožnje do mesta Vlora, kjer sva prenočila.

kosilo

Prvo kosilo v Albaniji

Vlora je veliko mesto ob prečudovitem Jadranskem morju. Tamkajšnje plaže so bile najlepše kar sem jih videla. Tudi iz hotelske terase, kjer sva prenočila, je bil prečudovit razgled na morje. Opazovala sem sončni zahod in ostala še nekaj časa zunaj, potem pa sem odšla v posteljo. Naslednje jutro sva se zbudila kar zgodaj zjutraj, ker sva se odločila, da greva malo na plažo. Tam sva bila sicer na kratko, ker se nama je mudilo, ampak mi je bilo vseeno zelo lepo. Morje je bilo čisto in plaže lepo urejene. Res je bilo sanjsko.

plaža

Plaža

Ko sva v hotelu s Tomažem pojedla zajtrk in spakirala svoje stvari, sva se odpravila še bolj na jug Albanije, do mesta Ksamil. Med potjo sva se večkrat ustavila in si ogledala nekaj čudovitih krajev. Ob ogledih mi je zastal dih, saj kaj takega v Sloveniji ni videti! V mesto Ksamil sva zopet prispela zelo pozno zvečer. Spala sva v nečnadstropni hiši, v eni od sob. Soba ni bila ravno velika in v njej pa je bil samo ena postelja, zato sva morala lastnico prositi, da je prinesla še dodatno posteljo zame. Tudi kopalnica je bila precej majhna, a vsaj imela sva svojo. V kopalnici nisva imela tuš kabine, zato je bilo tuširanje pravi podvig. Tam sva ostala tri dni in to je bil tudi meni osebno najlepši del potovanja do sedaj. Ker sva s Tomažem tam preživela največ časa, sem lahko resnično videla kako poteka življenje v Albaniji. Res je, da je to čudovita država, katere ogled vsekakor priporočam, a je tako drugačna od Slovenije. In prav to me je očaralo. Na cesti in ulicah je vladala zmeda v prometu, vsak se je peljal hitro in neprevidno, prehodov za pešce pa ni bilo, zato si cesto lahko prečkal kjer si želel. Bila je zelo velika gneča kamorkoli si se obrnil, čistoča pa tudi ni bila na nivoju. Najbolj sem bila presenečena nad tem, da so ljudje smeti metali kar skozi okno.

Od mesta, kjer sva bivala je bil le nekaj minut oddaljeno arheološko nahajališče Butrint. Zasledila sem ga že na zemljevidu Albanije in imela sem željo, da bi se tam ustavila in si ga ogledala. Moja želja se je uresničila, saj sva že naslednji dan odšla tja. Butrint je prečudovit kraj, kjer sem lahko videla mešanico arheoloških ostankov in prečudovite mediteranske narave, nahaja pa se na manjši vzpetini. Mesto je znano in poseljeno že v prazgodovini, sčasoma pa je dobival vse večji pomen ter se razvijal in večal. Butrint je bil najprej pod vplivom grške kulture, ker je bil eden izmed grških polis, v času Rimljanov pa je postala rimska kolonija. V tistem času se je mesto znatno povečalo in razvilo. Preko kanala Vivari pa so v tistem času zgradili tudi akvadukt. Ker imam rada zgodovino in ker me še posebej zanimata grška in rimska kultura, sem tam zelo uživala. Ostala sem skoraj brez besed, vse kar sem lahko rekla, je bilo le: WAW! ?

Butrint

Butrint

Ogled mesta Butrint pa ni bil edini najlepši del tega potovanja. Imela tudi odlično družbo. Takoj sem se dobro ujela s tremi fanti. Eden izmed njih je bil sin od lastnice apartmajev, ostala dva pa sta bila, tako kot jaz, tam na dopustu. Fant, ki je bil tam na dopustu je bil prav prijeten in duhovit, njegova posebnost pa je bila, da je verjel v vesoljce in nam navdušeno kazal posnetek neznanega letečega predmeta v Albaniji. Drug fant, ki sem ga spoznala, pa je bil iz Italije. Trenutno je bil na potovanju po Albaniji, odpravil pa se je čisto sam. Pripovedoval nam je različne dogodivščine, ki jih je doživel v Albaniji. Najbolj mi je bilo zanimivo, da smo se tako dobro ujeli, kljub vsem razlikam med nami. Bili smo zelo različnih let (od 14 do 31) in različnih narodnosti, zato smo se pogovarjali v angleškem jeziku in s pomočjo rok. Sin lastnice je dobro poznal mesto Ksamil, zato nas je peljal na sprehod po mesto in ob obali, večer pa smo preživeli ob okusnem albanskem pivu in pogovoru. Pogovarjali smo se o potovanjih, ter primerjali naše načine življenja, vero in kulturo. Ta večer in družba mi bosta za vedno ostala v spominu, saj kaj takega še nisem doživela! ❤

 

prijatelji

Prijatelji

 

Reportažica izpod šotora

Končno smo dočakali še en Innocent Music Showcase, ki se je kot ponavadi odvijal v Moment baru. Že pričakovanja so bila visoka, dejanska zabava pa je bila tako izvrstna, da so bila pričakovanja veliko več kot samo presežena. Žal nas je tokrat prvič presenetil dež in se je dogodek odvijal pod šotorom, zaradi česar pa ni bilo vzdušje prav nič slabše! Dokazali smo, da nas tudi litje kot iz škafa ni ustavilo! 😀

Prvi za mešalko je bil Uno Taman, ki nas je dobro ogrel, za njim pa je sledil že glavni gost večera, Enzo Siragusa. DJ prihaja iz Londona, njegovi glasbeni založbi pa sta London Fuse in Infuse. Prva rave zabava, ki se jo je udeležil, je bila leta 1993 in takrat je bila to zanj prelomna točka v življenju. Očarala ga je tako glasba, DJ-i, ozvočenje, lightshow, kot tudi vzdušje, ljudje in klub. To je na njemu pustilo poseben pečat, saj je veliko svojega časa začel posvečati glasbi in nakupovanju vinilk ter začel tudi sam ustvarjati glasbo. Počasi se je prebijal v svet vrtenja glasbe in nastopanja na zabavah kot DJ. Sedaj je na glasbeni sceni že več kot 20 let, lansko leto pa mu je uspelo priti na Resident’s Advisor Top 100. Od samega začetka je bil vrtenju glasbe zelo predan in tako je ostalo vse do zdaj, kar smo lahko videli na lastne oči v petek. Uživali smo v njegovem 2-urnem setu house in deep house ritmov, ki so popolnoma razgreli naša telesa. 

Enzo Siragusa

Za njim je bil na vrsti Aney F, ustanovitelj glasbene založbe Innocent Music, ki je na tokratni zabavi praznoval svoj rojstni dan. Dobili smo posebno poslastico, in sicer Aneyev 6-urni set. Bil je neverjeten in je vključeval njegove avtorske pesmi, ki jih vsi pravi navdušenci deep house glasbe dobro poznamo. Z Aneyem za mešalko smo dočakali prve jutranje žarke, nov dan pa je prinesel tudi višje temperature, zaradi katerih smo pozabili nočne padavine. Seveda smo mu vsi udeleženci dogodka zapeli pesem za njegov rojstni dan, kar je prineslo med nas še več evforije.

Aney F

Kazalci na uri so se vrteli neverjetno hitro in kmalu je napočil grenak konec partija. Ker je bila zabava prava uspešnica tudi pod šotorom, so se organizatorji odločili ponovit takšno izvedbo. Spet se lahko srečamo 18. novembra, ko nas bo obiskal Christian Burkhardt. 😀 

Innocent Music Showcase

Last summer party @ Moment bar

V petek, 2. septembra smo se lahko v Moment baru poslovili od poletja z izjemno zabavo, hkrati pa smo lahko praznovali tudi 25. rojstni dan mlade in talentirane Špele Nemec, bolj znane pod imenom Luxia. Že velikokrat nas je očarala s svojo glasbo na različnih dogodkih v Ljubljani in tako prodrla na slovensko sceno kot uspešna DJ-ka. Elektronska glasba jo je že od nekdaj zanimala, za njo pa jo je navdušil Tiesto. Sicer se z vrtenjem glasbe ukvarja 3 leta, v tem pa jo je izpopolnil njen mentor Lucky Left. Je dekle polno pozitivne energije in svoje oboževalce nadvušuje s techno, electro techno in funky minimal ritmi.

Luxia in Tea

Naša slavljenka Luxia in Tea

Otvoritev petkove zabave je bila v rokah Mindwalka in Nika Noriza, ki sta ustvarila pravo vzdušje in ljudi spravila na plesišče. Takrat smo tudi izkoristili priložnost in Špeli zapeli pesem za njen rojstni dan. Zabava se je še z večjim zagonom nadaljevala in takoj za njima je bila na vrsti težko pričakovana Tea Vučković, ki nas je popeljala na vrhunec večera z malo bolj težkimi in hitrimi ritmi, katerim se ni mogel prav nihče upreti. Nekaj časa smo lahko uživali v izjemnem b2b-ju, ki ga je izvedla skupaj z Markom. Ko sem pogledala okoli sebe na plesišču, sem se lahko samo čudila tako veliki množici ljudi, ki so neutrudno plesali in uživali. Vzdušje je bilo res tisto pravo, ki ga lahko doživimo samo v Moment baru. Čutila se je tudi energija, ki jo je oddajala Tea, saj se je videlo kako dobro pozna glasbo, ki jo vrti ter da v njej resnično uživa! Po njenem 2-urnem setu, je bil na vrsti b2b, ki sta ga izvedla že stara znanca na glasbeni sceni, to sta Ranchie in Luca Onia. Tudi ona nas nikakor nista razočarala, saj sta energijo, ki jo je ustvarila Tea, samo še bolj stopnjevala. Ta čas nisem videla niti ene osebe, da ne bi poplesavala na energične techno udarce in ob tem uživala. Tudi sama sem s svojo najboljšo prijateljico večino časa preživela v prvi vrsti, da sem lahko Dj-em malo kukala pod prste 😉 Glasba je bila neverjetna, pri čemer je veliko vlogo igralo tudi dobro ozvočenje. Kljub utrujenosti sem vztrajala na plesišču, saj sem vedela, da najboljše šele prihaja.

Tea

Tea b2b Marko

Končno je bil na vrsti težko pričakovan b2b naše slavljenke Špele in njenega fanta, znanega pod imenom Lucky left. Kakor ponavadi, sta v paru prav zares zažigala in nas zabavala za mešalko vse do jutra. Pokazali so se prvi sončni žarki na terasi Moment bara. Lahko se je čutilo, kako je začetek novega dne prinesel tudi polno energije, ki smo jo seveda porabili na plesišču 😀 Bilo je prijetno toplo in na vrsti sta bila Chubby in Adonov. Njiju sem tokrat prvič slišala vrteti in iskreno lahko rečem, da sta me očarala. Z njunimi lahkimi in bolj umirjenim, ampak energičnimi ter poletnimi ritmi sta nas prav res popeljala nazaj v poletni čas in zato je bilo spoznanje, da je tukaj že september, srce parajoče. Vmes nas je presenetil Aney F, ki je za nekaj časa prevzel nadzor nad mešalko, 16-urno zabavo pa sta zaključila še Decay in Suano. Ura se je kar naenkrat obrnila in zabave je bilo žal konec, a vseeno so na njo ostali nepozabni spomini! <3 

Chubby in Adonov

Chubby in Adonov

Zabava je bila res izjemna, zahvala pa gre seveda organizatorjem in seveda našim Dj-em, ki so s kvalitetno izbiro glasbe ustvarili pravo vzdušje za zaključek poletja. Ob tej priložnosti lahko pohvalim tudi samo lokacijo, prijaznost osebja in čistočo, saj je bilo vedno poskrbljeno za urejene toaletne prostore in čiste mize, kar meni osebno igra veliko vlogo in tukaj se pokaže njihova profesionalnost. Seveda ne smem pozabiti še super družbe in prijaznih ljudi, brez katerih zabave ne bi bila to kar je bila! <3

Luxia b2b Lucky Left

Luxia b2b Lucky Left

Naslednja priložnost za nepozaben žur v Moment baru bo spet 16. septembra, ki ga organizira glasbena založba Innocent music. Ne manjkat! 😀 

 

 

Napovednik prihajajočih dogodkov

25. AVGUST, K4: UVK4 – TEMNICA: DOJAJA, SCHRAUFF, THON KLAND

Več informacij o dogodku lahko najdete tukaj: https://www.facebook.com/events/1250377688418300/?fref=ts


26. AVGUST, MOMENT BAR: STREET BALLIN VOL. 2

Dogodek, na katerem zagotovo ne bom manjkala! Poleg ostale izvrstne DJ zasedbe, bosta nastopila tudi moja prijatelja iz otroštva, Doctor Pine in Alex. Kot se spodobi za pravo prijateljico, jima grem izkazati podporo 😉 Veselim se že zabave, saj ni dvoma o tem, da bo izvrstna. 

Se vidimo!

Več informacij o dogodku lahko najdete tukaj: https://www.facebook.com/events/110679026281920/?fref=ts


26. AVGUST: TRNFEST 2017: 777MUSIC PRESENTS TECHNOLOGICAL VOL. III

Na dobro znano lokacijo se vrača Trnfest, ki je kot nalašč za ljubitelje težkih techno udarcev. 

Več informacijo dogodku lahko najdete tukaj: https://www.facebook.com/events/1107325336078437/?fref=ts


26. AVGUST: CLUBIO PRESENTS THE REACTIVITZ 

Več informacijo dogodku lahko najdete tukaj: https://www.facebook.com/events/1765846400099683/?fref=ts


1. SEPTEMBER: OD:VOD FESTIVAL

Trodnevni festival elektro in house ritmov. 😀

Več informacijo dogodku lahko najdete tukaj: https://www.facebook.com/events/1810877172537710/?fref=ts


9. SEPTEMBER, AMBASADA GAVIOLI: SVEN VATH

Več informacijo dogodku lahko najdete tukaj: https://www.facebook.com/events/200221120507913/?fref=ts


15. SEPTEMBER, MOMENT BAR: INNOCENT MUSIC SHOWCASE WITH JESSICA DIAZ & ANEY F. / OPEN AIR 

Tradicionalni party ob Anejevem rojstnem dnevu, na katerem definitivno ne bom manjkala, saj bo z nami tudi Jessica Diaz iz Argentine. 

Več informacij o dogodku lahko najdete tukaj: https://www.facebook.com/events/138502563405682/?fref=ts

 

 

 

 

 


7. OKTOBER, CVETLIČARNA: ECO FESTIVAL – HARD TECHNO SPECIALS III

Noč, ki jo vsi komaj čakamo! 😉

Več informacij o dogodku lahko najdete tukaj: https://www.facebook.com/events/606007569608396/?fref=ts

 

Zakaj partiji?!

Kakor lahko opazite obožujem partije in zabave na katere hodim s svojimi prijatelji. Nedolgo nazaj sem na partiju spoznala punco, ki me je vprašala ali redno hodim na takšne zabave in ko sem ji odgovorila pritrdilno, je bila malo presenečena. Odgovorila mi je, da se ji ne zdi da spadam sem. Verjetno se je že marsikdo vprašal kaj sploh počnem na takšnih zabavah in kaj me je pritegnilo, da se jih redno udeležujem, ker sem drugače zelo kulturna, uglajena in pametna punca, katera nikakor ne izgleda da uživa ob takšni glasbi. Vendar je v resnici ravno nasprotno! 😀

dance-all-night-pillow-case

To underground sceno in elektronsko glasbo sem spoznala ravno eno leto nazaj, ko sta me dva moja prijatelja peljala na prvi pravi parti. Organiziral ga je Deepground Music na prelepi lokaciji v Spodnjih Škofijah. Takrat sem lahko občutila vso to čarobnost glasbe, ljudi in prijetnega vzdušja, ki je vladalo in v trenutku sem se zaljubila v to. Nikoli nisem bila za ples, ravno nasprotno. Še sama sem govorila, da plesati ne znam in da v tem ne bom nikoli uživala. Tisti večer pa se je to spremenilo, o tem pa si lahko preberete tudi tukaj. Ko sem videla in začutila kako lepo je, ko si čisto brez skrbi in se prepustiš glasbi ter plešeš, sem vedela da je to točno tisto kar potrebujem. Ples, sprostitev, druženje s prijatelji in kvalitetna glasba so v meni zbudili pozitivna čustva in v tem sem se resnično našla. V tistem času sem tudi prekinila dolgo zvezo s svojim partnerjem in zabave so moje misli nekako odvrnile od razmišljanja o tem, dobila sem tolažbo, ki sem jo potrebovala in nekaj s čimer se lahko zamotim. Po prvemu partiju sem se seveda redno udeležila še ostalih dogodkov in kmalu sem za to zvrst glasbe navdušila tudi mojo prijateljico. Od takrat naprej sva se vedno skupaj odpravili v Ljubljano na različne zabave in bila sem vesela, da lahko vse te pozitivne izkušnje delim z njo. Na začetku sem hodila na partije v Ljubljano, ker tam nisem poznala nobenega in nihče ni poznal mene, zato sem se lahko popolnoma sprostila ter bila brez skrbi, da bi se o meni širile razne govorice (to se intenzivno dogaja v Novem mestu, kjer ljudje hrepenjo po tem, da bi slišali sočne novosti o življenju drugih). Na zabave pa so hodili večinoma eni in isti ljudje, zato smo se kmalu spoznali in med nami so se počasi začela razvijati prijateljstva. Začelo se je tako, da smo skupaj preživeli nekaj ur, kmalu pa smo s prijateljico tudi prespale pri novih prijateljih in tako sem nekaj mesecev dobivala same pozitivne občutke o ljudeh in celotnemu vzdušju nasploh. Sedaj ni več eden izmed glavnih razlogov da hodim na partije zato, ker tam ne poznam nobenega in se zaradi tega lahko popolnoma sprostim, ampak zato, ker vem, da je tam veliko mojih prijateljev, ljudi z dobrim srcem. ❤

Poleg najboljše družbe pa izjemno uživam v glasbi. Najbolj sem se zaljubila v deep techno in minimal zvrst glasbe, ker je za razliko od techno glasbe bolj umirjena in lahko uživam ob majhnih zvokih, ki glasbo naredijo skrivnostno in posebno. Razlog za to je verjetno v tem, ker sem na svojemu prvemu partiju poslušala in plesala na takšno glasbo, pa tudi moj bratranec je ustanovitelj glasbene založbe Innocent music, ki temelji na tej zvrsti glasbe, tako da se nekako počutim povezana s takšno glasbo. Kmalu sem občutila tudi prave techno udarce, na katere sem lahko zaplesala bolj energično in vzljubila tudi njih. Iskreno lahko rečem, da DJ-i prav obvladajo svoje delo, ker se v tistih urah, ko sem na plesišču, imam resnično dobro in svoje misli (skrbi) lahko za nekaj časa ustavim.

13232922_1713446578936571_6492995204071303931_n

Da sem postala ljubiteljica glasbe in plesa se lahko zahvalim mojima prijateljema, veliko vpliva na to pa so imeli tudi izjemni DJ-i, katere lahko resnično pohvalim za dobro vzdušje na plesišču! 😀 ❤

Podaljševanje trepalnic Xtreme Lashes

Sem takšna oseba, ki zjutraj vsaj petkrat prestavi budilko na dremež in mi vstajanje iz postelje predstavlja največjo grozo. Na račun tega, ker zjutraj rada še malo poležim, nimam časa, da bi se dolgo urejala in šminkala. Včasih pridem v šolo popolnoma nenaličena, kar mi sicer ne predstavlja problema, vendar pa sem vedno rada lepo urejena (kakor večina punc). Zato sem se morala sprijazniti ali z zgodnjim vstajanjem ali pa da se med ljudi prikažem nenaličena. Vendar pa je na srečo vedno še tretja rešitev 😀

Nekaj mesecev nazaj, se je mami odločila, da gre na podaljševanje trepalnic. Sama pri sebi sem si mislila, da to nikakor ne bo dobro izgledalo ter da je to stran vržen denar in čas, ampak sem se na koncu hudo uštela. Kot pravijo, zarečenega kruha se največ poje 😉 Ko sem videla, kako lepo ji pristojijo trepalnice in kako dolge so, sem si jih v trenutku tudi sama zaželela. Minilo je kar nekaj časa, vendar si čudežno nisem premislila glede trepalnic, imela sem samo še večjo željo in ko sem ugotovila, da je to nekaj kar si resnično želim, sem se odločila, da jih bom imela tudi jaz. Povedala sem mami in skupaj sva se pogovorili o tem, povedala mi je, da si obraza ne smem čistiti z izdelki, ki so izdelani na bazi olja, saj bi lepilo popustilo, da si jih moram razčesati s posebno krtačko in naj na njih ne nanašam maskare (kar je tako ali tako nepotrebno, saj so trepalnice že same po sebi dovolj goste in dolge). Ko je tudi mami videla, kako močno si jih želim, se je takoj pozanimala, kje v Novem mestu delajo najboljše in najkvalitetnejše trepalnice po ugodni ceni. Izvedeli sva, da je to lepotni studio Dama. Niti sekundo nisem razmišljala, ampak sem takoj vzela v roke telefon in jih poklicala. Tisti dan sem se oglasila v lepotnem studiu, kjer sem spoznala Darjo in takoj sva določili termin kdaj lahko pridem.

Končno je nastopil težko dočakani torek in odpravila sem se na podaljševanje trepalnic. Želela sem jih tudi sama sprobati in videti kako bi izgledale na meni, zato sem se za prvič odločila za navadno podaljševanje trepalnic, kjer se trepalnice lepijo ena po ena na moje lastne trepalnice. Lepljenje trepalnic je trajalo skoraj dve uri, na koncu pa sem bila nadvse presenečena in navdušena nad njimi. Ko sem jih videla, sem vedela, da se je splačalo biti pri miru toliko časa in da so trepalnice vredne svojega denarja. Tudi naslednje dni so izgledale tako dobro kakor prvi dan, vendar trepalnice sčasoma odpadejo in po nekaj tednih je potreben ponoven obisk lepotnega studia, da se odpadle trepalnice nadomestijo z novimi. Presrečna sem, da sem se odločila za podaljševanje trepalnic in z Darjinim delom sem zelo zadovoljna. Tako mi sedaj ni potrebno vstajat zgodaj zjutraj, da bi se uredila, saj s trepalnicami nimam nobenega posebnega dela, poleg tega pa tudi ne potrebujem drugih ličil, saj trepalnice opravijo svoje 😉

Moje trepalnice

Na zgornji sliki lahko vidite razliko med trepalnicami. Prej je izgledalo skoraj tako, kot da jih nimam, sedaj pa imam dolge trepalnice vsak dan, brez kakršnegakoli truda, kupovanje dragih maskar pa zame od zdaj naprej odpade! Poleg tega, pa mi trepalnice vizualno bolj odprejo učke, saj imam bolj majhne, in odvrnejo pozornost od ostalih pomanjkljivosti na mojemu obrazu.

Zato vse punce, ki obožujete dolge trepalnice ali pa si jih želite, toplo vabim v lepotni studio Dama, kjer bo Darja poskrbela za vaše trepalnice in obrvi. Do konca meseca junija pa vam nudi še 10% popust, kar se definitivno izplača. Lepotni studio Dama lahko najdete tudi na facebooku, če kliknete tukaj. Prepričana sem, da boste vse zadovoljne tako, kot sem jaz! Poljubčki ?

13312639_1024261357640795_1877904892986947156_n

Momenti v Momentu

Pri predmetu psihologija smo v šoli morali napisati spis za oceno na temo čustev. Izbrala sem si dogodek, ki se mi je v kratkem najbolj vtisnil v spomin in bi ga rada želela deliti z ostalimi. Tako ali tako pa sem nameravala napisati tudi prispevek za svoj blog o tem, tako da je ravno prav prišel ta spis:

Naša vesela družba

MOMENTI V MOMENTU

Spis je na temo čustev in opisala bi lahko katerokoli izkušnjo, ki se me je zelo dotaknila. Vendar pa sem se odločila opisati dogodek, ki je v meni pustil polno prijetnih čustev in se je zgodil nedavno. Tudi sama sem pozitivna punca, ki ima v sebi veliko upanja po dobrem in pozitive, kar pa je razlog, da bom pisala o prijetnih čustvih, ki sem jih občutila.

S svojo najboljšo prijateljico Dženiso skupaj doživljava neverjetne dogodivščine, ne glede na to kje sva ali kateri dan je. Deliva si vse, tudi ljubezen do poslušanja glasbe in plesa. Najina stalnica je, da se vsak mesec vsaj enkrat ali dvakrat udeleživa zabave. Ponavadi se odpraviva v Ljubljano, bili pa sva tudi že v Kopru. Po nekakšnem čudežu in spletu dogodkov že 2 meseca nisva bili nikjer, na nobeni zabavi in počutila sem se resnično slabo. Zabave, ples in glasba mi predstavljajo sprostitev, odmislim vsakdanje skrbi, ki me mučijo. Najlepše pri zabavah je to, da lahko za eno noč dam življenje na pavzo, uživam v trenutkih in se napolnim z energijo. Neverjeten je tudi pogled na ljudi v klubi, ki prav tako kakor jaz, uživajo v kvalitetni glasbi, skupaj plešemo na isti ritem in rečem lahko, da se klub prav res trese. Vedno spoznam nove prijatelje in doživim stvari, ki jih marsikdo ne. Najboljše pri vsem tem pa je, da so ta čustva popolnoma pristna in s ponosom lahko rečem, da jih (kot ena izmed redkih) doživim trezna.

Končno sva z Dženiso po dveh mesecih čakanja in upanja dočakali zabavo. V soboto popoldne sva prispeli v Ljubljano in se čez nekaj ur odpravili v Moment bar, kjer je potekala zabava. Med potjo do tja sva se pogovarjali in upali, da bo tam najin prijatelj s katerim se najbolje razumemo. Nisva niti dobro prišli do kluba, ko sva ga zagledali že na parkirišču, on pa naju je z nasmeškom na obrazu pozdravil: ”Kje ste Dolenjke, a ste le pršle!” Pozdravit so naju prišli tudi ostali prijatelji, potem pa sva odplesali naravnost na plesišče, kjer sva si dali duška. Tisti trenutek, ko sem stopila pred DJ-a, sem pozabila na vse, nobenih skrbi ni bilo več, nobena težava ni obstajala. Popolnoma sem se sprostila in čisto nič mi ni bilo mar kdo me gleda, kako izgledam jaz, ali sem skuštrana, ali kdo vidi strije na mojih nogah… Roke sem dvignila visoko v zrak in zaplesala. Nič me ni motilo, niti ljudje okoli mene. Če je kdo želel mimo, sva oba samo odplesala drug mimo drugega. Mislim, da sem bila takrat najsrečnejši človek na svetu, pustila sem, da me je glasba vodila in z nasmeškom na obrazu sem plesala na ritem techno udarcev. Ko sem se ozrla proti Dženisi, sem lahko tudi pri njej videla, da se dobro počuti ter da uživa. Ko najine noge niso več zmogle plesati, sva se usedli na teraso in malo počivali. Pomislila sem, kako popoln dan je, neizmerno uživam ob svoji najboljši prijateljici in ostalimi prijatelji, bilo je toplo vreme in sonček je še dodatno ogrel naša telesa. Okoli sebe sem lahko opazovala kopico srečnih obrazov in bila sem ponosna, da sem lahko del tega.

Nekateri mi skoraj ne bi verjeli kakšne dogodivščine vse doživljamo, saj to lahko doživi človek le ob ljudeh in v okolju, kjer se dobro počuti. Najbolj se mi je iz te zabave vtisnilo v spomin nekaj takšnih trenutkov: jaz sem veselo plesala na plesišču in kar naenkrat sem čutila, da me je nekdo od odzadaj prijel za pas in me dvignil visoko v zrak. Takrat sem bila presenečena, saj res nisem niti malo pričakovala, da bo nekdo stopil za mano in me dvignil v zrak iz čistega miru. Ampak na koncu sem se samo še smejala, bila sem najvišje med vsemi in občutek je bil pav dober! Ta fant, ki sem ga tisti dan spoznala, me je nato dvignil na ramena in tako sva skupaj plesala. Bila sem najvišje od vseh in ni me bilo prav nič strah, da bom padla, zaupala sem mu. Prepustila sem se glasbi in veselju, ki me je navdajalo. Še z večjim nasmeškom sem sledila ritmu glasbe.

Še en dogodek, ki se mi je vtisnil v lep spomin se je zgodil na stranišču, le kdo bi si mislil. Na koncu se je zgodilo tako, da smo bili jaz, Dženisa in še en dva najina prijatelja vedno in povsod skupaj. Morala sem na wc in ko sem opravila svoje in izstopila, sem videla kako me vsi trije čakajo pri vratih, na vhodu v stranišče in se mi smejijo. Odprla sem pipo in si umila roke, vendar si jih nisem obrisala, ampak sem se obrnila proti njim in jih malo pošpricala s tistimi parimi kapljicami vode na rokah, ki so mi ostale. Potem pa je eden izmed prijateljev rekel: ”Mala, boš ti že vidla!”, odprl pipo in celo pest vode vrgel v moj obraz. Pa se nisem nič pritoževala, samo smejala sem se in vzela brisačko, da bi si obrisala očala. Tisti drugi prijatelj je stopil za mano, vzel brisačko in me začel nežno brisati po obrazu, potem pa nam je že nekdo rekel naj odidemo iz stranišča, ker smo delali gnečo. Takšne malenkosti, kot so te, mi pomenijo največ in ravno v takšne trenutke se zaljubim.

To je na kratko opis večera, ki je bil daleč najlepši, ki sem ga doživela. Naplesala sem se, uživala sem lahko ob dobri glasbi, in kar je najpomembneje, bila sem v družbi svojih prijateljev. Spoznala sem tudi nekaj novih obrazov in skupaj smo si pričarali neverjeten večer. Bila sem kar malo presenečena nad tem, kako lep odnos smo imeli drug do drugega, čeprav sem se z nekaterimi prvič pogovarjala. Vse smo imeli skupaj, vse smo si delili, od hrane do pijače in ni bilo nobenega, ki ne bi želel svoje deliti z drugimi. To kar sem opisala zgoraj je zame pravi pomen sreče in prijateljstva. Po tem vikendu sem skoraj kot nova, tisto vzdušje in atmosfera na zabavi me prav prevzame, lahko sem bila popolnoma sproščena, saj nikomur ni mar kdo si ter kaj in koliko imaš, ampak te vsak sprejme in je prijazen do tebe.

 

Hkrati pa bi rada tudi iskreno pohvalila Moment bar za super vzdušje, prijazne ljudi in osebje. Ozvočenje je bilo resnično na vrhuncu, najbolj pa mi je bila všeč urejenost wc-jev. Na tleh ni bilo nobenih smeti in tudi papirnate brisačke so bile sproti napolnjene, kar je zares pohvalno, saj so toalete v ostalih klubih večinoma neurejene. Zato vse ljubitelje glasbe in plesa toplo vabim v Moment bar, kjer vam je zabava in dobra družba zagotovljena! Mogoče se še kdaj srečamo in skupaj zaplešemo 😉

Ekipa

 

Nerazdružljivi trije

Kulinarično razvajanje v gostilni Oštarija

V ponedeljek, 11.4. sem bila s strani očeta Tomaža povabljena na kratek seminar in večerjo v Dolenjske Toplice, v gostilno Oštarija. Povabilo sem z veseljem sprejela, saj se vedno rada udeležim kakšnega predavanja ali seminarja in se družim ter spoznavam ljudi. Sama nisem natančno vedela kaj bo tema seminarja in kdo nam bo predaval, zato tudi nisem imela nobenega posebnega pričakovanja glede tega.

Tako me je pozno popoldne Tomaž prišel iskati in skupaj sva odšla v Dolenjske toplice. Lokacija, kjer se nahaja gostilna mi je zelo všeč, še bolj pa sem bila navdušena nad ambientom tako zunaj na terasi, kakor tudi notri v restavraciji. S Tomažem sva bila toplo in prisrčno sprejeta, osebje gostilne nama je prineslo kavico, spoznala pa sem tudi kuharja Robija in natakarja, ki sta malo posedela z nami ter poklepetala. Ura se je hitro obrnila in ljudje so počasi začeli prihajati. Opazila sem, da prihajajo sami starejši oziroma odrasli in da sem jaz tam definitivno najmlajša med vsemi, zato me je začelo skrbeti, če je bila moja odločitev, da se udeležim seminarja in večerje pravilna.

Vsi ljudje so se zbrali in napočila je ura, ko se je začel seminar. Najprej je bil na vrsti Tomaž, ki je imel krajše predavanje z naslovom 11 nasvetov kako do poslovnega uspeha. Zelo mi je bilo všeč, saj je kratko in jedrnato opisal glavne stvari, ki bi se jih mogli držati podjetniki in uspeh bi jim bil zagotovljen, hkrati pa sem lahko tudi jaz, kot 18-letnica v tem predavanju našla koristne nasvete zase. Vsakemu, ki bo imel čas, toplo priporočam, da se udeleži kakšnega Tomaževega seminarja, saj se iz njih lahko veliko naučite oziroma slišite koristne stvari, ki vam bodo zagotovo prišle prav tako v poslu, kot tudi v življenju. Tokrat je bilo drugič, da sem bila prisotna na njegovem seminarju in obakrat sem bila prijetno presenečena. Prvič je bila tema optimizacija spletnih strani, kjer sem v bistvu delala kot pomočnica. Udeležencem seminarja sem pomagala pri postopku optimizacije, če niso mogli sproti slediti Tomaževi razlagi ali pa, če so imeli kakšno vprašanje. Na takšnih seminarjih se resnično veliko tudi sama naučim, hkrati pa pridem v stik z ljudmi, ki so pomembni ali vplivni na določenem področju, kar je vedno koristno.

12973366_1697002390547261_9066198060813719129_o

V drugem delu seminarja nam je predavala znana televizijska osebnost Saša Einsiedler. Predavanje je bilo na temo osebna uspešnost in že sam začetek mi je bil nadvse všeč, saj smo začeli s kratko vajo, s katero smo pridobili nekaj samozavesti. Imeli minuto časa, v kateri smo morali našteti svoje lastnosti, ki jih cenimo ter na katere smo ponosni in vajo smo vsi končali z nasmeškom na obrazu. Saša nam je povedala nekaj o svojem osebnem življenju, kako se je po ločitvi zopet postavila na noge in uspela. Na kratko nam je tudi predstavila svojo knjigo z naslovom Moja samopodoba, moja odločitev. Toplo in iz srca vam priporoča, da si preberete njeno knjigo ali pa vsaj pogledate kakšen njen videoposnetek na to temo. Tudi sama sem si že pogledala njene videoposnetke, knjigo pa bom prebrala čim prej, ko bom utegnila.

Saša Einseidler

O seminarju sem povedala svoji mami in skupaj sva pogledali videoposnetke, tako da lahko rečem, da je bila tudi ona navdušena. Najbolj pomembna stvar, ki sem si jo zapomnila na Sašinem predavanju je bila: kakršno osebno izkaznico daš ljudem (kako se jim predstaviš oziroma ponudiš), tako bodo tudi ravnali s teboj. Zato bodite odločni, samozavestni in ne pustite, da bi nekdo upravljal z vami!

večerja

Po končanem predavanju smo se nekateri slikali s Sašo potem pa smo se že posedli za mizo in sledila je čudovita in okusna večerja. V gostilni Oštarija so nas prav zares razvajali z njihovimi kulinaričnimi dobrotami in rečem lahko, da sem se zelo najedla, čeprav so bile porcije majhne. Dobili smo dimljenega soma na pireju iz peteršiljeve korenine s koromačem in paradižnikom v solati, grahovo kremno juho s črno kumino, zorjen svinjski  file z gorčično omako ob zelenjavnem kipniku in karamelizirano zelenjavo ter sladki duet sladic. Nad okusi smo bili resnično vsi navdušeni. Poleg okusne hrane pa smo dobili odlično vino, s katerim smo še dodatno razvajali svoje brbončice. Na seminar sta prišla tudi brat od Tomaža in njegova punca s katerima se zelo dobro razumem, zato smo skupaj sedeli za mizo. Miza je bila za 4 ljudi, saj smo pričakovali tudi Tomaža, vendar se je na koncu tako izšlo, da je k nam prišla sedet kar Saša. 😀 Ure so minevale s svetlobno hitrostjo ob pogovoru s Sašo in tako je napočila čas, ko smo se vsi odpravili domov. Na koncu dneva sem spremenila svoje mnenje in sem bila zelo vesela, da me je Tomaž povabil ter da sem se odzvala povabilu, saj je bila to zelo lepa in koristna izkušnja! 🙂

12977240_1697158190531681_3673481816695204530_o12973030_1696990920548408_1601645637057203269_o12983367_1696991763881657_3448850457808551609_o