Aktivne počitnice

Danes sem morala žal vstati bolj zgodaj, kar mi nikakor ne ustreza, saj nisem niti malo jutranji tip. Vstala sem, se uredila in pojedla, ampak, da sem se dejansko zbudila pa sem potrebovala okoli tri ure oziroma do takrat, ko sem spila svojo prvo kavico. S Tomažem sva se zjutraj, okoli devetih odpravila na pot do Obrovca. Kot sem že omenila, sva tam spila kavo, potem pa naju je že čakala pot naprej. Peljala sva se po dokaj visoki nadmorski višini in vijugasti cesti. Bilo je izredno malo znakov o naselitvi ljudi, videla pa sem lahko prostrane zelene vrhove. Čeprav je izgledalo zapuščeno in divje, sem bila resnično vesela, da še obstaja kakšen kraj, kamor ni posegla človeška roka in vse razkopala.

Obrovac

Med dolgo vožnjo sva se peljala mimo starega srbskega samostana in videla nevesto na njen najsrečnejši dan, konec najine poti pa je bil kanjon reke Krupe. Cilj današnjega dne je bil, da prehodiva celo pot do dna kanjona in lahko rečem, da sva bila prava pohodnika. Pot je dokaj hitro minila, čeprav ni prijetno, ko moraš gledati v tla in paziti na vsak kamen na svoji poti. Kaj kmalu sva prišla v dolino, kjer je bilo čudovito, tam pa so rasla tudi figova drevesa. Posebnost te doline je bil most Kudin, zgrajen iz samega kamna, dolg pa je kar 109 metrov. Legenda pravi, da ga je zgradil mladenič, da je lahko prišel čez reko na drugo stran, kjer je živelo dekle, v katero je bil mladenič zaljubljen. Po mostu sem se tudi sprehodila in bilo me je strah, saj je bil most zgrajen samo iz kamenja, tam pa stoji že okoli sto let, zato sem se bala, da se bo zrušil pod mojimi nogami. A na srečo se to seveda ni zgodilo. 

kanjon

Sledilo je še bolj naporno vzpenjanje nazaj na vrh, vendar mi je uspelo. 😀 Za vse, ki radi hodite, vam priporočam, da se v hribe ali gore odpravite v dopoldanskih urah, ko sonce ne sije tako močno, obvezno pa imejte s seboj veliko hladne oziroma mrzle vode. Tudi tisti, ki bi bili radi zagorele in čokoladne barve, kot jaz, pojdite raje kot na plažo v hribe, saj je tam sonce veliko močnejše in takoj boste porjaveli, verjemite mi, je preizkušeno! 😉

most

Lačna in utrujena sem končno dočakala izvrstno mesno kosilo ob obali, sledilo pa je seveda še kopanje v morju in poležavanje v Paklenici. Na srečo tam ni bilo nobenih ribic, zato sem celo šla v morje, preostali čas pa sem brala. Tamkajšnja plaža mi je resnično všeč, le zelo zoprni komarji so tam. Proti večeru naju je s Tomažem čakala še pot nazaj v najin apartma.

plaža

Na koncu dneva moram priznati, da se počutim odlično, kljub napornem lazenju v hribe. Veliko manj sem napeta in moje telesno ter psihično počutje je boljše. Pametno je, da se bi se večkrat ukvarjala s športom, saj vidim, da je zelo koristen. Enako svetujem tudi vam! 🙂