Enja.si

V ponedeljek, 11.4. sem bila s strani očeta Tomaža povabljena na kratek seminar in večerjo v Dolenjske Toplice, v gostilno Oštarija. Povabilo sem z veseljem sprejela, saj se vedno rada udeležim kakšnega predavanja ali seminarja in se družim ter spoznavam ljudi. Sama nisem natančno vedela kaj bo tema seminarja in kdo nam bo predaval, zato tudi nisem imela nobenega posebnega pričakovanja glede tega.

Tako me je pozno popoldne Tomaž prišel iskati in skupaj sva odšla v Dolenjske toplice. Lokacija, kjer se nahaja gostilna mi je zelo všeč, še bolj pa sem bila navdušena nad ambientom tako zunaj na terasi, kakor tudi notri v restavraciji. S Tomažem sva bila toplo in prisrčno sprejeta, osebje gostilne nama je prineslo kavico, spoznala pa sem tudi kuharja Robija in natakarja, ki sta malo posedela z nami ter poklepetala. Ura se je hitro obrnila in ljudje so počasi začeli prihajati. Opazila sem, da prihajajo sami starejši oziroma odrasli in da sem jaz tam definitivno najmlajša med vsemi, zato me je začelo skrbeti, če je bila moja odločitev, da se udeležim seminarja in večerje pravilna.

Vsi ljudje so se zbrali in napočila je ura, ko se je začel seminar. Najprej je bil na vrsti Tomaž, ki je imel krajše predavanje z naslovom 11 nasvetov kako do poslovnega uspeha. Zelo mi je bilo všeč, saj je kratko in jedrnato opisal glavne stvari, ki bi se jih mogli držati podjetniki in uspeh bi jim bil zagotovljen, hkrati pa sem lahko tudi jaz, kot 18-letnica v tem predavanju našla koristne nasvete zase. Vsakemu, ki bo imel čas, toplo priporočam, da se udeleži kakšnega Tomaževega seminarja, saj se iz njih lahko veliko naučite oziroma slišite koristne stvari, ki vam bodo zagotovo prišle prav tako v poslu, kot tudi v življenju. Tokrat je bilo drugič, da sem bila prisotna na njegovem seminarju in obakrat sem bila prijetno presenečena. Prvič je bila tema optimizacija spletnih strani, kjer sem v bistvu delala kot pomočnica. Udeležencem seminarja sem pomagala pri postopku optimizacije, če niso mogli sproti slediti Tomaževi razlagi ali pa, če so imeli kakšno vprašanje. Na takšnih seminarjih se resnično veliko tudi sama naučim, hkrati pa pridem v stik z ljudmi, ki so pomembni ali vplivni na določenem področju, kar je vedno koristno.

V drugem delu seminarja nam je predavala znana televizijska osebnost Saša Einsiedler. Predavanje je bilo na temo osebna uspešnost in že sam začetek mi je bil nadvse všeč, saj smo začeli s kratko vajo, s katero smo pridobili nekaj samozavesti. Imeli minuto časa, v kateri smo morali našteti svoje lastnosti, ki jih cenimo ter na katere smo ponosni in vajo smo vsi končali z nasmeškom na obrazu. Saša nam je povedala nekaj o svojem osebnem življenju, kako se je po ločitvi zopet postavila na noge in uspela. Na kratko nam je tudi predstavila svojo knjigo z naslovom Moja samopodoba, moja odločitev. Toplo in iz srca vam priporoča, da si preberete njeno knjigo ali pa vsaj pogledate kakšen njen videoposnetek na to temo. Tudi sama sem si že pogledala njene videoposnetke, knjigo pa bom prebrala čim prej, ko bom utegnila.

O seminarju sem povedala svoji mami in skupaj sva pogledali videoposnetke, tako da lahko rečem, da je bila tudi ona navdušena. Najbolj pomembna stvar, ki sem si jo zapomnila na Sašinem predavanju je bila: kakršno osebno izkaznico daš ljudem (kako se jim predstaviš oziroma ponudiš), tako bodo tudi ravnali s teboj. Zato bodite odločni, samozavestni in ne pustite, da bi nekdo upravljal z vami!

Po končanem predavanju smo se nekateri slikali s Sašo potem pa smo se že posedli za mizo in sledila je čudovita in okusna večerja. V gostilni Oštarija so nas prav zares razvajali z njihovimi kulinaričnimi dobrotami in rečem lahko, da sem se zelo najedla, čeprav so bile porcije majhne. Dobili smo dimljenega soma na pireju iz peteršiljeve korenine s koromačem in paradižnikom v solati, grahovo kremno juho s črno kumino, zorjen svinjski  file z gorčično omako ob zelenjavnem kipniku in karamelizirano zelenjavo ter sladki duet sladic. Nad okusi smo bili resnično vsi navdušeni. Poleg okusne hrane pa smo dobili odlično vino, s katerim smo še dodatno razvajali svoje brbončice. Na seminar sta prišla tudi brat od Tomaža in njegova punca s katerima se zelo dobro razumem, zato smo skupaj sedeli za mizo. Miza je bila za 4 ljudi, saj smo pričakovali tudi Tomaža, vendar se je na koncu tako izšlo, da je k nam prišla sedet kar Saša. 😀 Ure so minevale s svetlobno hitrostjo ob pogovoru s Sašo in tako je napočila čas, ko smo se vsi odpravili domov. Na koncu dneva sem spremenila svoje mnenje in sem bila zelo vesela, da me je Tomaž povabil ter da sem se odzvala povabilu, saj je bila to zelo lepa in koristna izkušnja! 🙂