Enja.si

Vem, minilo je že kar nekaj tednov, odkar sem nazadnje pisala, ampak nikakor ne najdem časa za to. Vedno je tukaj šola in učenje, pa seveda želim preživeti še nekaj časa s svojimi prijatelji in čas kar leti, brez da bi se sploh zavedala. Vmes sem že dobila nekaj dobrih idej za pisanje, ampak očitno bodo mogle počakati, za danes pa sem se odločila, da opišem še eno mojo novo izkušnjo in dogodivščino, dokler se še vsega dovolj podrobno spominjam.

Ta vikend sem se zopet odpravila v Koper, k mojim ”starim” prijateljem. 😀 To se seveda Deni, Selman in sedemsto sedemdeset Denijevih bratrancev haha 😀 Iskreno povedano, do zadnjega dne nisem bila čisto prepričana, če sploh grem v Koper, ker nisem imela še nič dogovorjeno in splanirano, na srečo pa se je zadnji dan, v soboto vse lepo izteklo. Najprej sem se do Ljubljane odpravila z vlakom,  do Kopra pa sem se odločila, da grem s prevozi. To je bilo prvič, da sem šla sama s prevozi in bilo me je malo strah na kakšnega voznika bom naletela, če bo previdno vozil in če bo vse vredu, ampak kot v večini primerov, sem se tudi tokrat za brez veze sekirala. Vsem tistim, ki se dostikrat na pot odpravite s prevozi svetujem, da si zapomnite registrsko številko preden se usedete v avto in jo pošljete ali svojim staršem ali pa prijateljem, da bodo vedeli v katerem avtu ste, za primer, da se karkoli zgodi.

Stilaši Deni in Selman v kopalnih haljah, kaj pa ?

Okoli pol osmih zvečer sem že bila v Kopru in tam me je počakal
Deni. Šla k njemu domov, kjer so naju počakali njegovi prijatelji, potem pa smo se odpravili k Selmanu. Pri njemu se nas je zbrala prava vesela druščina in zelo smo se zabavali. Tokrat za spremembo nisem bila edina pripadnica ženskega spola, ampak sta mi družbo delali še dve dekleti, Kelly in Dina, kateri sem prvič spoznala. Tudi onidve sta super punci in bili sta zelo prijazni do mene, čeprav smo se tisti dan šele spoznale. Še enkrat bom povedala, da je ta občutek sprejetosti res neprecenljiv, ko prideš v novo okolje in med nove ljudi, pa te vseeno zelo lepo sprejmejo medse, čeprav sem samo ena 17-letna Enja iz Dolenjske.

Ura je bila že toliko, da smo se morali urediti in počasi smo se odpravili v Ambasado Gavioli. Dina in Kelly pa sta se od nas poslovili, ker sta bili dogovorjeni, da gresta v Planet Tuš in tako sem spet ostala sama med mojimi Koprskimi fanti 😀 Ko smo končno našli prosto mesto, da pustimo naš avto, smo se odpravili pred Gavioli. Innn takrat… Meni so oči skoraj izpadle in čeljust se mi je povesila do tal! Pred mano sem zagledala vrsto ljudi, dolgo celo ulico, ki so čakali na vstop v Ambasado Gavioli. Veste kako je v ameriških filmih, ko ljudje čakajo na ulici v več deset metrski vrsti za vstop v klub… No tako je bilo v Izoli! Jaz kar nisem mogla verjeti svojim očem, da je tako veliko število ljudi čakalo, da bi prišli noter. Mislim, da bi morali čakati celo večnost, da bi prišli na vrsto, vendar smo tam na srečo srečali nekega njihovega znanca in smo se skupaj lahko malo vrinili na začetek vrste.

Jaz in Selman pred vhodom v Gavioli, zelo nekvalitetna slika, ampak neprecenljiv spomin! 🙂

Pozabila sem še omeniti, da sem mladoletna. Vstop v Gavioli pa je dovoljen samo polnoletnim, zato sem bila cel čas, ko smo čakali v vrsti malo zaskrbljena, če mi bo uspelo priti noter, ampak sem ostala pozitivna. Na vhod smo kupili karte in tako je napočil trenutek, ko sem se znašla pred varnostniki, ki so pregledovali karte. Samo upala sem, da mi ne bodo rekli naj jim pokažem osebno izkaznico, nakar mi varnostnik odtrga vstopnico in reče: ”Glej, da boš pridna!”. In to je bilo to, končno sem zadihala in vstopila v Gavioli. Točno se je videlo, da je vedel, da še nisem polnoletna pa me je vseeno spustil noter in za to sem bila izjemno vesela ter hvaležna. Ko sem vstopila se je ponovilo isto, kakor pred vstopom. Lahko sem samo gledala, vse me je čisto prevzelo. Če rečem, da je bil prostor ogromen, ne bom niti približno pravilno povedala. Bil je megaogromen. In ljudje, dobesedno jih je bilo notri več tisoč, polno nasmejanih obrazov, pregretih teles in ljudi, ki uživajo v plesu ter glasbi. In kmalu sem tudi jaz postala na izmed njih.

Najprej smo naročili pijačo in Selman se je prijazno ponudil, da mi malo razkaže kje je kaj. Gavioli je v dveh nadstropjih. Spodnji je bil večji in tam je vrtel glasbo glavni gost večera, Sven Vath, ki prihaja iz Nemčije. Zgornji prostor oziroma plesišče pa je bilo manjše, tukaj pa je vrtel glasbo moj bratranec Anej. Seveda sem šla do njega in ga na hitro pozdravila, potem pa sem nekaj časa plesala pri njem, seveda v prvi vrsti! 😀 Lepo ga je bilo spet videti in mogla bi biti slepa, če ne bi opazila kako on uživa ob vrtenju glasbe. Nekaj časa smo preživeli zunaj in pri šanku, nekaj časa pa smo seveda tudi plesali. Plesišče je bilo nabito polno in zlili smo se z množico plesočih ljudi. Videla sem ogromno nasmejanih obrazov in ljudi, ki so uživali v plesu, nobenemu ni bilo mar za nič drugega, kakor samo za to, da sledijo ritmu glasbe. Drugače pa je Ambasada Gavioli presegla moja pričakovanja, v resnici je bila večja kot v mojih mislih, vendar pa sem videla tudi nekaj stvari, za katere ne bi imela nič proti, če jih ne bi. Realnost je pač taka, da droge obstajajo in da so v uporabi, tokrat so bile tudi v moji neposredni bližini. Ljudi, ki to uporabljajo ne sodim, to ni moja stvar, vsak od nas si pač naredi tako, kakor mu je najbolje. Bilo je samo malo žalostno videti mlade in lepe punce, ki so jemale te stvari. Evo, in tako sem doživela Gavioli v vsej svoji veličini in realnosti. Na splošno je bil cel večer v Ambasadi Gavioli neverjeten in nepozaben, samo minil je prehitro, čeprav se je ura prestavila za eno uro nazaj. Začel se je že delati dan in počasi smo se morali odpraviti domov.

V nedeljo smo se zbudili, ko je bilo sonce že visoko na nebu, jaz pa sem se počasi morala pripraviti na odhod. Zadnjih nekaj ur sem preživela z Denijem in njegovimi prijatelji, potem pa me je Deni pospremil do železniške postaje. Tudi domov sem se odpravila s prevozi in vse je potekalo super. Res vse pohvale fantom, ker so spet tako lepo poskrbeli zame in mi omogočili tako zanimiv in seveda nepozaben večer! To, kar sem tukaj napisala ni še niti polovica vsega tega kar sem doživela in kar se je dogajalo, ampak nekaj pa tudi mora ostati samo moj spomin. ? In poleg tega ni besed, da bi opisala to moje doživetje, pač boste morali sami v Gavioli pa boste videli! 😀

Na koncu, da se še posebaj zahvalim mojim Koprskim fantom, najbolj pa Deniju in Selmanu, za mene so res super poskrbeli, bili prijazni, imela sem hrano, posteljo in čisto nič mi ni manjkalo! Doživela sem super noč, super žurko, družba je bila super in bolje ne bi moglo biti. Upam, da me bodo hoteli še kdaj vzeti s seboj! 😀

Veliko objemčkov in poljubčkov! ??