Nove dogodivščine in nova poznanstva

Za mano je še en razburljiv in zanimiv vikend, ki mi bo za vedno ostal v spominu. Tokrat sem se odpravila še malo dlje od Ljubljane in se spet malo ‘igrala’ s svojo varnostjo, ampak je bilo seveda vse dobro. Pripovedovanje bom najprej začela z nekaj leti nazaj, ko sem bila še v osnovni šoli. Mislim da sem bila v 8. razredu in takrat sem naravnooost oboževala Vauksa, njegovega brata Tima, Nejca, Denija in ostale primorske fante oziroma bolje rečeno reperje. Ker so živeli v Kopru, je bilo to zame posebno in najljubše mesto. Zdaj bi se najraje od sramu pogreznila v zemljo zaradi tega, kako sem bila obsedena z njimi, vendar pa smo vsi šli čez ta leta, ko so nam hormoni delali na polno in nas je metalo na vse strani. Ni minil dan, da ne bi poslušala njihovih pesmi in vsa besedila sem znala na pamet. Na nek način so mi bili takrat vzor, redno sem jih spremljala na facebooku in neizmerno sem si jih želela spoznati. Takrat pa za to ni bilo niti najmanjše možnosti.

Ampak seveda vse pride na svoje mesto ob pravem času in tudi jaz sem dočakala to. Začenjam se zavedati, da se vse moje želje, ne glede na to kako stare so, začenjajo uresničevati. Vse prihaja lepo na svoje mesto, približno si že predstavljam kaj si želim v svoji prihodnosti in začenjam izkušati življenje z veliko zabave (in odgovornosti!). No, ta velika želja, da spoznam te primorske fante se mi je začela uresničevati dve leti nazaj. Najprej sem spoznala Nejca (Megija) in seveda sem bila čisto navdušena. Prišla sem na kavo v Point bar, kjer je takrat delal. Ne morete si predstavljati mojega veselja, ko mi je skuhal in prinesel kavo primorski reper! Z Nejcem sva se do zdaj že večkrat videla in v njegovi družbi mi je vedno zelo lepo, čeprav je dosti starejši od mene.

To spoznavanje pa se je nadaljevalo letošnje poletje, ko sem bila v Portorožu na Beach partyu. Tam sem končno spoznala še Vauksa in Tima, katera sem si najbolj želela spoznati, ter dva njuna prijatelja, Vauksovo punco Saro in njeni dve prijateljici. Z njimi je bil tudi Nejc, zato smo se za njihovo mizo usedle jaz in še dve moji prijateljici in skupaj smo preživeli nekaj zabavnih ur.

Beach party

Ta vikend pa sem se sama odpravila v Koper z vlakom. Bila sem dogovorjena z Denijem, da bomo bili za vikend skupaj in da lahko prespim pri njemu. V soboto ob pol petih popoldne sem imela vlak in bila sem zelo navdušena, ker ga bom končno spoznala, a hkrati me je bilo tudi malo strah, da ne bo prišel in bom na koncu ostala sama sredi Kopra. Na srečo se moj strah ni uresničil in ob osmih zvečer me je Deni čakal na železniški postaji. Bila sem tako živčna, ker sem ga končno spoznala in bilo me je strah kakšna se mu bom zdela, saj sem seveda želela napraviti dober vtis. Zdaj vidim, da je bila ta živčnost čisto nepotrebna in na srečo me je kmalu minila. Najprej sva šla k njemu domov in takoj za nama je prišel njegov prijatelj Selman. Spoznala sem tudi Denijevo mami, ki je bila zelo prijazna in mi ponudila kavo. Nekaj časa smo bili še pri njemu doma v studiu, ki je zares zelooo lepo urejen, potem pa smo šli k Selmanu v stanovanje. Tja so prišli še štirje njuni prijatelji in vsi so bili do mene zelo prijazni. Začuda se nisem počutila prav nič ogroženo ali utesnjeno, kakor se ponavadi med novimi ljudmi in na novem kraju, ampak sem bila v njihovi družbi zelo sproščena in imeli smo se super. Okoli mene je bilo šest starejših fantov in če bi hoteli, bi lahko z mano naredili kar koli bi hoteli, ampak mi nihče ni naredil nič hudega, kvečjemu so le lepo poskrbeli zame in bili prijazni. Ta občutek sprejetosti med nove ljudi je resnično zelo prijeten, sploh pa zato, ker sta bila Deni in Selman bolj poznana v Sloveniji.

Moji fantje

Moj namen prihoda v Koper je bil sicer to, da se udeležim zabave v Ambasadi Gavioli, ampak na koncu do tja nismo prišli. Nič hudega za to, ker smo se vseeno imeli super, šli smo malo ven, na pijačo in bili ob obali. Vem, da bom vse lahko nadoknadila naslednjič, 24. oktobra, ko se bo Ambasada Gavioli odprla in začela novo sezono. Takrat nas bo na plesišče spravil Sven Vath, poleg njega pa bo tam vrtel glasbo tudi moj bratranec Aney F in komaj čakam, da ga spet vidim.

Večino časa sem preživela z Denijem in Selmanom, izredno zabavnima fantoma. Zame sta zelo lepo skrbela in počutila sem se, kot da imam ob sebi dve mami, saj sta me vedno spraševala, če me zebe, če sem žejna ali lačna, če sem mami sporočila, da sem vredu in podobno. 😀 Sicer sama nisem zahtevna in ne potrebujem ne vem kaj, ampak lahko res rečem, da sem imela čisto vse kar sem potrebovala! Žal pa je tako kot vedno vsega lepega enkrat konec in tako je napočilo že nedeljsko jutro. Bilo je samo še nekaj ur do mojega odhoda domov, ki smo jih izkoristili pri Selmanu. Skuhal nam je kavico, malo smo še poležavali in se pogovarjali in kar naenkrat je bila ura toliko, da sem jaz že morala iti domov. Deni in Selman sta me skupaj odpeljala na železniško postajo in malo je manjkalo, da bi zamudila vlak. Sama ne bi sicer imela nič proti, samo kaj, ko me je naslednji dan v šoli čakala kontrolna naloga iz slovenščine.

Koper

Obema sem zelo hvaležna za gostoljubje in skrb, saj sta bila z mano res dobra. Vesela sem, ker sem lahko spoznala nove, super in zabavne ljudi, dogovorili pa smo se, da se zopet kmalu vidimo in da sem kadarkoli dobrodošla na obali. Če mi ne bo zneslo prej, pa med počitnicami, ko bomo šli skupaj v Ambasado Gavioli! 😀 Tako sem lahko ta vikend spoznala še Denija in bilo je bolje kakor sem si lahko predstavljala. Zelo sem hvaležna mojim staršem, da mi dovolj zaupajo in mi dovolijo iti tako daleč in med neznane ljudi, saj brez njihovega dovoljenja ne bi mogla preživeti tako razburljivega vikenda. <3