Spoznavanje ljudi preko socialnih omrežij

V današnjih časih, dobi moderne in napredne tehnologije, skoraj ni človeka, oziroma, če sem bolj natančna najstnika, ki ne bi imel svojega pametnega telefona, računalnika, Facebook profila, Snpachata, Instagrama in ostalih aplikacij. Na ta način, preko socialnih omrežij tudi spoznavamo ljudi in sklepamo nova prijateljstva. Tudi jaz nisem izjema, preko Faceboka in Instagrama sem spoznala kar nekaj novih ljudi. Tako sem se dopisovala z njimi in jih bolje spoznala, a pri dveh prijateljih ni ostalo samo na tem, da smo ”virtualni prijatelji”, ampak sem ji tudi spoznala v živo.

Med letošnjimi poletnimi počitnicami moram reči, da se mi je zgodilo veliko novih stvari, doživela in videla sem tisto, kar prej nisem imela možnosti. Za del tega se lahko zahvalim mojim staršem, da so mi dovolj zaupali in me spodbujali pri določenih stvareh. Kot sem že rekla, sem v zadnjima dvema mesecema spoznala dva prečudovita človeka, ki sta postala moja zelo dobra prijatelja. Saj veste kako gre to spoznavanje, malo brskaš po socialnih omrežjih in najdeš nekoga, ki ga vidiš prvič, ampak je nekaj na njemu, kar ti ugaja in če se ti posreči se s to osebo začneš dopisovati in spoznavati. To se je zgodilo tudi meni.

Najprej sem spoznala super punco, Ivano. Ivano sem po zanimivem spletu okoliščin našla na Instagramu in tako sva si druga drugi skoraj eno leto samo lajkali slike in nič drugega. Ker pa sem jaz seveda odprta punca, ki si želi spoznati nove ljudi, sem ji poslala zasebno sporočilo in tako sva se začeli pogovarjati. Ugotovili sva, da imava kar nekaj skupnih značilnosti in takoj sva se spoprijateljili. Tisti čas je Ivana živela v Kopru, vendar je v kratkem nameravala priti v Ljubljano, saj je imela tam nekakšne obveznost. Meni ni bil noben problem priti v Ljubljano, saj sem lahko po končani službi odšla na vlak. Ko sem mami omenila, da si želim v Ljubljano, da se dobim in spoznam s punco, ki je nikoli prej nisem videla mi je odgovorila samo, da če je meni to tako pomembno, naj grem in da sem že dovolj stara, da vem kaj delam. In tako je napočil ponedeljek, dan srečanja z Ivano. Jaz sem prva prispela v Ljubljano in sem jo morala malo počakati. Ko je tudi ona prišla in sva se zagledali je bilo prvih nekaj trenutkov malo nerodno, vendar smo se druga ob drugi kmalu počutili sproščeno in se pogovarjali kot, da se poznamo že od nekdaj. Tako se je razvilo zelo lepo in trdno prijateljstvo med mano in Ivano, še vedno se slišimo in vidimo, zaupamo si veliko stvari in pomagamo druga drugi. Ivana je super punca, prijazna, vesela in zabavna in ni mi niti malo žal, da sem jo spoznala. Res je zanimivo, kako lahko je lahko neznanka postala ena izmed mojih najboljših prijateljic.

Ivana

Naslednja oseba, ki sem jo spoznala en mesec kasneje je bil fant Armin. Njega sem spoznala na malo drugačen način. Bil je vikend in bila sem pri prijateljici. Ona je bila tista, ki mi ga je pokazala, jaz pa sem ga dodala na Instagramu in Facebooku. Tako sva se tudi midva začela pogovarjat in spoznavati ter se kaj kmalu odločila, da se želiva spoznati v živo. Tudi tokrat sem se odpravila v Ljubljano, kjer sva se srečala. Skupaj sva preživela cel dan in se bolje spoznala. Armin je zares super in prijazen fant, s katerim imava še vedno stike in se nameravava kmalu spet videti.

Armin

Resnično sem zelo vesela, da sem spoznala Ivano in Armina, ker sta oba zelo prijetni osebi s katerima se lahko pogovarjam in v njuni družbi se počutim sproščeno, kar pa je tudi najbolj pomembno. Spomnim se, kako sem bila živčna ob obeh prihodih v Ljubljano in bilo me je strah, da jima ne bom všeč. Vendar pa se je na koncu vse izteklo super, za kar sem presrečna. Cenim to izkušnjo, naučila pa sem se, da moram človeka najprej zelo dobro spoznati, da ga lahko presodim kakšen je in da ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled.

Še vedno vztrajam pri tem, da je ljudi najbolje spoznavati spontano in v živo, brez poseganja kakršnih koli socialnih omrežij, saj je tako veliko bolj pristno. Pri spoznavanju preko spleta si vsak pri sebi naredi določen predstavo in pričakovanja o človeku, ko pa ga spozna je lahko razočaran, saj so bila njegova pričakovanja o tej osebi večja in drugačna. Zato odložite svoje telefone in računalnike ter pojdite ven, med ljudi. Videli boste kako so nekateri prav posebni, pritegnila pa vas bo njihova pozitivna energija. Seveda pa ni nič narobe, če nekoga spoznaš preko interneta, to se mi zdi zelo zanimivo in razburljivo, spodbujam tudi to. Na takšen način si lahko razširimo svoj krog poznanstev, izkušenj in dogodivščin. Po mojih izkušnjah vidim, da če si previden, ne obstaja toliko nevarnosti, pred katerimi nas mnogi svarijo in da se iz tega lahko razvijejo čudovita prijateljstva, poznanstva in ljubezni.

Izlet poln glasbe

Ker pišem vse iz svojih izkušenj, sem se odločila, da bom tokrat opisala kako je potekal moj vikend. Z dvema prijateljema smo se v soboto popoldne odpravili na morje, v Koper. Komaj sem dočakala ta vikend, saj smo bili že nekaj časa dogovorjeni, da gremo skupaj na morje, poleg tega pa sem še končala s svojim počitniškim delom, ki sem ga opravljala, zato sem komaj čakala malo sprostitve s prijatelji.

Najprej smo nekaj pojedli in se uredili, potem pa smo se odpravili na zabavo blizu Kopra. Tam je nastopilo nekaj DJ-ev, kot so Mike Teknii, Dipsas, Mack, Cocis, Moahs in Limenix, glavni gost večera pa je bil MarkyZ, ki je priletel k nam naravnost iz Berlina. Lokacija oziroma prostor, kjer se je zabava odvijala je bil zares odličen in lepo urejen, plesišče je bilo super in prostor je bilo dovolj za vse, za to pa se lahko iskreno zahvalimo organizatorjem zabave.

Kako smo napolnili plesišče 😀

plesišče

 

Zabava in vzdušje na njej je bilo odlično, plesišče je bilo polno ljudi, ki so uživali ob glasbi in plesu, ena izmed njih pa sem bila tudi jaz, saj sem skoraj celo noč preživela na plesišču in plesala. Neverjetno je, kako te lahko glasba ponese v drug svet in te vodi, lahko jo čutiš, se vživiš vanjo. Ob takšni glasbi res ne moreš, da ne bi plesal in užival. Pogled na ostale ljudi, kako se zabavajo in njihova pozitivna energija te dobesedno ”potegne not” in si izredno vesel, da si lahko del vsega tega. Zares je neprecenljivo, ko si obkrožen s srečnimi ljudmi, ki uživajo in te pritegnejo, da plešeš z njimi. Predvsem so me presenetili ljudje in njihovo obnašanje, saj ni bilo nobenega nasilja in prerivanja na plesišču. Ko so hoteli mimo, me niso odrinili, kakor to počnejo na mnogih veselicah, ampak so lepo odplesali mimo. Presenečena sem bila tudi nad njihovo prijaznostjo in komunikativnostjo.

Na zabavi sem bila z zares super družbo in nikoli nisem bila sama, spoznala pa sem tudi nekaj novih ljudi. Ko smo se srečali z nekaterimi, s katerimi se že poznamo so mi rekli par besed o mojem blogu in bila sem res presenečena, koliko ljudi ga je obiskalo in prebralo, njihove pohvale pa so mi narisale širok nasmeh na obraz.

Naša vesela družbica

družbicaTo izkušnjo delim z vami, ker sem se imela zares super in želim, da tudi ostali to preizkusite, poleg tega pa bi rada predvsem poudarila razliko med takimi zabavami in veselicami. Na veselicah sem vedno videla ogromno ljudi, ko so vase zlivali pijačo in pijančevali, mnogo je bilo pretepov in sporov. Na tej zabavi pa je bilo ravno obratno, ljudje so bili napolnjeni s pozitivno energijo in sama nisem opazila nobenega nasilja. Nekateri so se mi lepo predstavili in spregovorili smo nekaj besed. Nihče ni nobenemu želel nič žalega, skupaj smo plesali, se zabavali in smejali. Želim, da veste, da s tem ne nameravam kogarkoli žaliti, ampak sem samo povedala moje doživljanje in pogled na to.

Tudi v jutranjih urah sem bila še vedno nasmejana 😀

Enja

Zabava je trajala pozno v noč in vse do jutra, ko se je že pokazalo sonce. Razgled iz terase je bil čudovit, obdajali pa so nas modro nebo, narava in svež morski zrak.

sonček na terasi

Ko smo si malo odpočili, smo se odpravili na kavico, nekaj smo pojedli in se sprehodili po Kopru, nato pa smo odšli na plažo. Na plaži smo se nastavili toplim sončnim žarkom in se odpočili, časa smo imeli še za kratko potepanje ob morju in opazovanje sončnega zahoda, potem pa nas je že čakala pot domov.

morje

Menim, da bi morali doživeti takšen vikend, kot sem ga jaz in občutiti moje občutke, saj sem prepričana, da vam ne bi bilo žal in da bi neizmerno uživali. Tisti, ki pa so že bili na mojem mestu, pa že vedo kako super je. Na koncu bi se rada zahvalila vsem DJ-jem, ki so ustvarili neverjetno vzdušje in napolnili plesišče, tudi lokacija in organizacija pa sta bili odlični. Komaj čakam, da se spet srečamo na plesišču!

Videoposnetek, kako smo uživali si lahko pogledate tukaj, DeepGround Music pa lahko spremljate na Facebooku: https://www.facebook.com/deepgroundmusic?fref=ts

Hvala vsem za nepozaben večer! Želim vam veliko zabave in pozitivne energije, Enja ?

Česar nas niso naučili v šolah

Ena izmed mojih velikih strasti je branje knjig. Knjige naravnost obožujem že odkar pomnim in poleg tega, da so mi marsikdaj pregnale dolgčas, sem se iz njih tudi dosti naučila oziroma stvari iz knjig sem znala prenesti v realno življenje. Dobre knjige, kriminalne ali romantične zgodbe, me popeljejo čisto v drug svet, drugo dimenzijo, čas se mi ustavi in lahko bi brala več dni v eno… Niti sama ne znam razložiti kakšen je to občutek, vam pa lahko zagotovim, da je neverjeten. Iskreno upam, da še kdo izmed vas doživi takšne občutke, saj so resnično neprecenljivi. Ne morem našteti števila koliko težkih dni so mi knjige olajšale, saj sem se lahko odmaknila v povsem drug svet in čas. Kot sem že omenila, najraje berem kriminalke in romantične romane, všeč pa so mi tudi potopisne knjige in knjige, ki jih v knjižnici lahko najdete na oddelku psihologije.

Odločila sem se, da vam bom v tem prispevku povedala nekaj o knjigi z naslovom Česar nas niso naučili v šolah, avtorice Petre Škarja. Lahko bi rekla, da je Petra Škarja skoraj moja soseda, saj živi v sosednji vasi. Uspela je s knjigo z naslovom Ameriški milijonarji so spregovorili, napisala pa jo je po obisku Kalifornije. Skupaj z njenim tedanjim partnerjem sta obiskala Združene države Amerike in tam spoznala podjetništvo skozi ameriške oči. Ko sta se vrnila nazaj v Slovenijo jo je njen dolgoletni partner zapustil in tako je Petra ostala samska in brez prebite pare. Odločila se je, da bo iz te izkušnje in obiska Amerike napisala knjigo in uspelo ji je! Knjiga je postala prava uspešnica.

Knjigo Česar nas niso naučili v šolah sem dobila kot darilo in sem jo z veseljem takoj prijela v roke in začela brati. Tema knjige je večinoma podjetništvo, vendar pa v njej najdemo tudi veliko koristnih nasvetov kako se znajti v določenih situacijah, ki nam jih prinaša življenje. Glede na to, da obiskujem Ekonomsko gimnazijo, se mi knjiga zdi primerna za vse moje somučenike, kakor tudi za vse ostale najstnike. Lahko zagotovim, da vam bo vsaj malo pomagala. Tistim, ki niso ravno knjižni molji pa svetujem, da preberete le tista poglavja, ki vas zanimajo in se vam zdijo koristna za vas.

Petra Škarja

Na žalost nas v šolah ne naučijo tistega, kar bi nujno potrebovali v življenju, kot je na primer imeti samozavest in zaupati vase, namesto tega nas strašijo z raznimi testi in preverjanji znanja. Niso nas naučili, da je biti drugačen prednost, da obstajajo ljudje, ki bi naredili vse, da nas vidijo v našem neuspehu, kako ostati pozitiven tudi takrat ko nam gre vse narobe in tako dalje. Takšne stvari se pač moramo očitno sami naučiti. Sicer pa sama lahko rečem, da so mi ‘novodobni’ profesorji kar všeč, pri določenih predmetih v šoli se učimo javnega nastopanja, od kakšnega profesorja kdaj pa kdaj dobimo kakšen dober nasvet, vendar vseeno to še vedno ni tisto kar nam bo pomagalo preživeti v tem krutem svetu. Knjiga Česar nas niso naučili v šolah govori in nas uči prav tisto, kar sem naštela zgoraj.

Toplo priporočam Petrino knjigo in prepričana sem, da ne boste razočarani. Knjiga je primerna za čisto vse, najbolj pa jo svetujem tistim, ki se podajajo v podjetniške vode, ker vam ta knjiga ponuja res odlične nasvete. Če vas je Petra navdušila lahko obiščete tudi njeno spletno stran: http://www.petraskarja.com/.

Uživajte v branju, vaš knjižni molj Enja xoxo

Malo za začetek…

EnjaMoje ime je Enja in sem mlado in optimistično dekle, polno energije in želje po spoznavanju novih stvari. Moje počitniško delo, ki ga opravljam trenutno me je navdihnilo za pisanje svojega bloga, drugače pa imam zelo rada knjige in moja velika želja je, da bi nekoč tudi napisala svojo.

Da se za začetek malo predstavim… Živim v Mokronogu na Dolenjskem, stara sem 17 let in obiskujem Ekonomsko gimnazijo v Novem mestu. Zelo rada berem kriminalke, zamina pa me tudi psihologija. Poleg tega, da zelooo rada hodim v šolo, me zanimajo tudi potovanja, spoznavanje novih kotičkov sveta, ljudi in različnih kultur. Najbolj si želim obiskati Indijo in Japonsko, saj so me njihovi prebivalci in drugačna kultura od naše čisto navdušili.

Kot večina najstniških deklet pa se tudi jaz rada družim s svojimi prijateljicami in preživljam svoj prosti čas z njimi. Največkrat se družimo ob prijetnem pogovoru in kavici, med šolskim letom pa sem v dijaškem domu v Novem mestu, kjer smo lahko skupaj celo popoldne in večer. Spoznavanje novih ljudi in obiskovanje različnih krajev naravnost obožujem, kar je tudi razlog, da sem v dijaškem domu, saj sem tam obkrožena z velikim številom ljudi moje starosti in moram priznati, da mi z njimi prav nikoli ni dolgčas!

Zelo rada delim svoje mnenje z drugim in razpravljam o določenih temah, kar je tudi eden izmed razogov, da sem se odločila pisati svoj blog. Menim, da bodo moje dosedanje izkušnje in doživetja marsikoga nasmejale in si jih želim deliti z vami, kdorkoli že bo to bral. Upam, da boste uživali ob obisku mojega bloga in da vam bo všeč!

Veliko poljubčkov, Enja