Samopodoba (1. del)

“And if I asked you to name all the things that you love, how long would it take for you to name yourself?”

Ob tem verzu sem se ustavila in nekaj trenutkov razmišljala o napisanem. Nekaj čisto preprostih besed, ki pa imajo globok pomen in lahko sežejo do srca.

Moj odgovor je bil: Ne vem. Verjetno se sploh ne bi spomnila nase…

Ko sem se tega zavedla, se mi je to zdelo prav res zelo žalostno. Da ne bi niti pomislila, da imam rada sebe. Zamislila sem se in začutila, da je čas, da na prvo mesto postavim sebe. Da se začnem spoštovati in imeti rada ter tako tudi ravnati s seboj.

Na moji polici ob postelji stoji knjiga, ki sem ji pred kratkim prebrala in je v meni zanetila iskrico po želji, da bi napisala nekaj na temo samozavesti. Knjigi je naslov Moja samopodoba je moja odločitev, napisala pa jo je Saša Einsiedler, katero sem imela priložnost spoznati tudi v živo in poslušati njeno krajše predavanje v restavraciji Oštarija (več o tem lahko preberete tukaj). Že takrat mi je bila Saša všeč in videla sem, da je izjemna oseba, zato sem imela sem občutek, da mi bo tudi njena knjiga všeč. In res mi je bila, predvsem zato, ker je lepo, enostavno in razumljivo napisano nekaj zelo pomembnega, nekaj česar bi se vsak moral zavedati, svoje vrednosti in pomembnosti. Knjiga mi je dala misliti in me vzpodbudila k določenim spremembam. Sicer sem nekatere prebrane stvari vedela že prej, ampak sem mnenja, da je vedno koristno večkrat prebrati isto stvar, saj te ponovno spomni na nekaj kar je mogoče že pozabljeno ali pa te še bolj vzpodbudi k delu.

Ljubezen je eno izmed najbolj čudovitih čustev, ki jih lahko občutimo, saj je imeti nekoga rad, oziroma biti ljubljen občutek, ki nas najbolj osreči. A velikokrat storimo napako in svojo ljubezen razdajamo napačnim ljudem. Prva oseba, ki bi morala biti deležna največ moje ljubezni, sem JAZ. Nikoli se nisem zavedala kako zelo pomembno je, da se imam rada in se spoštujem, v bistvu nekaj let nazaj še pomislila nisem, da bi to lahko igralo tako pomembno vlogo v življenju. Sicer sem se sprejela takšno kot sem in bila v večji meri zadovoljna s sabo, a to je nekaj čisto drugega, kakor ljubiti sebe. Nekako se mi je zdelo logično, da me imajo radi drugi ljudje, moja družina in prijatelji. A z odraščanjem in premagovanjem težav, ki mi jih je prineslo življenje na pot, so se mi oči počasi odpirale in videla sem, da sem se glede mnogih stvari motila ter začela spoznavati, katere stvari so tiste, ki so zares pomembne in tiste, ki so čisto brezpomenske.

Življenje je polno vzponov in padcev, vrstijo se boljša in slabša obdobja, ki pa vsakokrat minejo in tako se vse skupaj dejansko ciklično ponavlja. Pridejo trenutki, ko se dobro počutimo, ko se nam dogajajo lepe stvari in smo preprosto srečni. Pridejo pa tudi trenutki obupa in nesmisla, ko imamo občutek, da ne zmoremo in ne vidimo več smisla. Slednjih je bilo v mojem življenju v določenih časih več in zazdelo se mi je, da sem skoraj že pozabila kako je biti srečen.

Nedolgo nazaj so prišli dnevi, te pa so se vlekli v tedne, ko sem v sebi čutila neko praznino, ko so se slabe stvari vrstile ena za drugo in jim ni bilo konca. Pobrale so mi čisto vso energijo in voljo, ki sem jo še imela. Porajala so se mi različna vprašanja, na katere nisem vedela odgovora, a sem si z njimi še vedno belila glavo in zaradi tega postala le še bolj žalostna. Bilo je tako slabo, da sem bila čisto potrta in brez moči za karkoli. Kot, da mi ni bilo že dovolj vseh ostalih problemov, so se vsak dan kopičile še malenkosti, ki so mi uničile še tako lep dan. Začela sem se spraševati ali sploh še obstaja kakšna rešitev, saj sem bila čisto obupana zaradi matematike, ki sem ji morala pisati pozitivno, drugače bi imela popravni izpit, vse bolj se je bližala matura in tudi vpis na faks, kar je bila zame zelo velika stvar, saj sem vedela, da močno vpliva na mojo prihodnost. Povrh vsega pa me je pretresla še nenadna smrt babice.

Prišlo je že do te točke, ko sem se ustavila in malo zamislila nad vsem skupaj. Moja trma je vsekakor pripomogla k temu, da sem se odločila, da tako več ne gre naprej. Odločila sem se, da se bom lepo počasi lotila sprememb, ki mi bodo prinesle življenje kakršnega si želim. Kar na enkrat sem morala biti odrasla in stvari pošteno vzeti v roke.

Še pred nekaj leti sem lahko ure in ure porabila za razmišljanje, pa nisem našla nobenega konkretnega odgovora, ki bi lahko rešil moje težave, kvečjemu sem se le še bolj smilila sama sebi. Z leti pa čutim, da počasi postajam zrelejša ter pametnejša osebe in delčki so se začeli med seboj sestavljati, tako da pred sabo začenjam videti jasne odgovore na svoja vprašanja. Res je, da nas izkušnje bogatijo ter z njimi osebnostno rastemo in tako sem spoznala, da sem za tiste trenutke, ko v sebi čutim, da nekaj ni prav, kriva sama. Naučila sem se, da sem jaz tista, ki odločam kako se bom počutila in da noben dejavnik ne bi smel vplivati na mojo srečo. Sama se lahko vsako jutro, ko se zbudim, odločim, da bo danes srečen dan. Z nasmeškom in svojo najljubšo glasbo vstanem iz postelje in si že jutro naredim lepo. Tudi vsa ostala pozitivna čustva, sreča, energija, dobra volja in veselje izhajajo iz nas, in samo mi smo tisti, ki imamo moč to nadzorovati. Zakaj si torej ne bi sami naredili dan lep in ne bi pustili, da nam kdorkoli to vzame??

Skozi leta poniževanja, žaljenja in občutka ničvrednosti, ki so mi ga dajali drugi (moja okolica), zaradi moje drugačnosti, sem se naučila nekaj zelo pomembnega: le kdo drug me bo imel rad/spoštoval/cenil, če ne bom sama sebe?! Prav tako velja to tudi za samozavest, vzpodbudo in motivacijo, zagovarjanje svojega mnenja… Pri vseh stvareh vsak sam igra glavno vlogo, saj lahko le sami dosežemo, kar si zadamo. Imamo moč krojiti svoje življenje, česar se včasih sploh ne zavedamo.

Ko sem na koncu vsega mučnega razmišljanja potegnila črto, sem ugotovila, da tisto ogromno praznino v meni povzroča pomanjkanje ljubezni do same sebe, da se premalo spoštujem in cenim ter da premalo časa namenim sebi. Čeprav je spisek mojih dobrih lastnosti neskončen, se tega ne zavedam najbolje in v ospredju vidim le svoje napake, kakor je pri večini ljudeh. Sebe vidimo v mnogo slabši luči, kar pomeni, da je tudi naše samospoštovanje nižje, posledično smo slabe volje, zamorjeni, neproduktivni in mnogo lepih dni, ki se ne bodo nikoli vrnili, je stran vrženih.

Zelo zelo je pomembno, da se imamo radi in smo zadovoljni sami s sabo, saj bomo tako ves čas pozitivno usmerjeni, s tem pa bo naš vsakdan lepši, počutili se bomo bolje, bili bomo boljša oseba, oddajali bomo pozitivno energijo ter tako se bodo posledično tudi ljudje v naši družbi počutili bolje. Žal to ni tako enostavno in pot je težka, da pa se jo zlahka premagati, če imamo v sebi dovolj volje za spremembo.

Odločila sem se, da je čas, da nekaj spremenim. Moje mnenje je, da imajo verzi moč, da na najbolj eleganten način prikažejo močna sporočila, ki se nas globoko dotaknejo. Po prebranem se lahko za trenutek ustavim in zares občutim moč besed. Nenazadnje nas takšni verzi vzpodbujajo k življenju, pomagajo v težkih trenutkih in pomagajo tudi postati boljša oseba. Zato sem se odločila, da za začetek zberem nekaj verzov: 

  • You are the only person who will ever experience your life. From the beginning to the end of time. Only you. So, you have a duty to yourself and to the universe to feel that one unique experience as truly, as deeeply, as fully as possible.
  • When you know the power of manifestation and speaking into existence, you move differently. You place energy in what you can control.
  • Don’t overthink or force anything; let everyting flow and cultivate organically.
  • We are not given good or bad life. We are given a life. It’s up to us to make it good or bad.
  • I’ve grown and I’m still growing. I’m more myself every day. I can’t wait to meet myself tomorrow, next week, next month, next year. I can’t wait to se how I transformed, what I’ve become.
  • Protect your inner child. Protect your mind. Protect your heart. Protect your energy, always. Protect your peace.
  • Nobody is entitled to your time, space or body.
  • Everything you are searching for will be revealed to you. Everything you are after will come. Everything you wish to be, you already are.
  • Vse se zgodi z razlogom.
  • Nič ni nemogoče.
  • Vedno, ampak res vedno, obstaja rešitev.
  • Vsak dan je nova priložnost.
  • Moje življenje je v mojih rokah.
  • They may not have loved you, but they did change you. They taught you. They grew you.
  • Wait it out, be patient; all great things take time.
  • Made a promise to myself to base every decision on my happiness.
  • No matter how good or bad you think life is, wake up each day and be thankful for life. Someone somewhere else is fighting to survive.
  • Sometimes it’s ok for the future to be uncertain.
  • Never stop working on yourself.
  • You don’t have to be pretty like her. You can be pretty like you.
  • If you’re surrounded by haters and loosers, you haven’t worked enough to build your inner circle appropriately. That’s YOUR failure, not theirs. Vultures circle around those that are dying, not those who are thriving.
  • All you can do is learn your lesson. There’s no point in wishing you had it differently. The past is the past.
  • You have a million dollars in your brain. You just have to figure out how to get it out.
  • If you can stay positive in a negative situation, you win.
  • You are more important than you realize. Your love can generate more love. Your ideas can create a movement. You can change the world.
  • If you don’t go after what you want, you will never have it.
  • If you do not ask, the answer will always be no.
  • If you do not step forward, you will remain in the same place.
  • You don’t gain anything from stressing. Remember that. Keep your mind off things that don’t help you. Overthinking causes unhappiness.
  • Every second ia a chance to turn your life around. 
  • Sometimes you have to stop thinking so much and go where your heart takes you. 

In moja najljubša: ”Happines starts with you. Not with your relationships, not with your job, not with your money, not with your circumstances, but with you!”

Takšne besede me spet napolnijo z energijo in mi dajo nekakšno upanje ter motivacijo, da naredim korak naprej in ne odneham.