Tag Archives: zabava

Momenti v Momentu

Pri predmetu psihologija smo v šoli morali napisati spis za oceno na temo čustev. Izbrala sem si dogodek, ki se mi je v kratkem najbolj vtisnil v spomin in bi ga rada želela deliti z ostalimi. Tako ali tako pa sem nameravala napisati tudi prispevek za svoj blog o tem, tako da je ravno prav prišel ta spis:

Naša vesela družba

MOMENTI V MOMENTU

Spis je na temo čustev in opisala bi lahko katerokoli izkušnjo, ki se me je zelo dotaknila. Vendar pa sem se odločila opisati dogodek, ki je v meni pustil polno prijetnih čustev in se je zgodil nedavno. Tudi sama sem pozitivna punca, ki ima v sebi veliko upanja po dobrem in pozitive, kar pa je razlog, da bom pisala o prijetnih čustvih, ki sem jih občutila.

S svojo najboljšo prijateljico Dženiso skupaj doživljava neverjetne dogodivščine, ne glede na to kje sva ali kateri dan je. Deliva si vse, tudi ljubezen do poslušanja glasbe in plesa. Najina stalnica je, da se vsak mesec vsaj enkrat ali dvakrat udeleživa zabave. Ponavadi se odpraviva v Ljubljano, bili pa sva tudi že v Kopru. Po nekakšnem čudežu in spletu dogodkov že 2 meseca nisva bili nikjer, na nobeni zabavi in počutila sem se resnično slabo. Zabave, ples in glasba mi predstavljajo sprostitev, odmislim vsakdanje skrbi, ki me mučijo. Najlepše pri zabavah je to, da lahko za eno noč dam življenje na pavzo, uživam v trenutkih in se napolnim z energijo. Neverjeten je tudi pogled na ljudi v klubi, ki prav tako kakor jaz, uživajo v kvalitetni glasbi, skupaj plešemo na isti ritem in rečem lahko, da se klub prav res trese. Vedno spoznam nove prijatelje in doživim stvari, ki jih marsikdo ne. Najboljše pri vsem tem pa je, da so ta čustva popolnoma pristna in s ponosom lahko rečem, da jih (kot ena izmed redkih) doživim trezna.

Končno sva z Dženiso po dveh mesecih čakanja in upanja dočakali zabavo. V soboto popoldne sva prispeli v Ljubljano in se čez nekaj ur odpravili v Moment bar, kjer je potekala zabava. Med potjo do tja sva se pogovarjali in upali, da bo tam najin prijatelj s katerim se najbolje razumemo. Nisva niti dobro prišli do kluba, ko sva ga zagledali že na parkirišču, on pa naju je z nasmeškom na obrazu pozdravil: ”Kje ste Dolenjke, a ste le pršle!” Pozdravit so naju prišli tudi ostali prijatelji, potem pa sva odplesali naravnost na plesišče, kjer sva si dali duška. Tisti trenutek, ko sem stopila pred DJ-a, sem pozabila na vse, nobenih skrbi ni bilo več, nobena težava ni obstajala. Popolnoma sem se sprostila in čisto nič mi ni bilo mar kdo me gleda, kako izgledam jaz, ali sem skuštrana, ali kdo vidi strije na mojih nogah… Roke sem dvignila visoko v zrak in zaplesala. Nič me ni motilo, niti ljudje okoli mene. Če je kdo želel mimo, sva oba samo odplesala drug mimo drugega. Mislim, da sem bila takrat najsrečnejši človek na svetu, pustila sem, da me je glasba vodila in z nasmeškom na obrazu sem plesala na ritem techno udarcev. Ko sem se ozrla proti Dženisi, sem lahko tudi pri njej videla, da se dobro počuti ter da uživa. Ko najine noge niso več zmogle plesati, sva se usedli na teraso in malo počivali. Pomislila sem, kako popoln dan je, neizmerno uživam ob svoji najboljši prijateljici in ostalimi prijatelji, bilo je toplo vreme in sonček je še dodatno ogrel naša telesa. Okoli sebe sem lahko opazovala kopico srečnih obrazov in bila sem ponosna, da sem lahko del tega.

Nekateri mi skoraj ne bi verjeli kakšne dogodivščine vse doživljamo, saj to lahko doživi človek le ob ljudeh in v okolju, kjer se dobro počuti. Najbolj se mi je iz te zabave vtisnilo v spomin nekaj takšnih trenutkov: jaz sem veselo plesala na plesišču in kar naenkrat sem čutila, da me je nekdo od odzadaj prijel za pas in me dvignil visoko v zrak. Takrat sem bila presenečena, saj res nisem niti malo pričakovala, da bo nekdo stopil za mano in me dvignil v zrak iz čistega miru. Ampak na koncu sem se samo še smejala, bila sem najvišje med vsemi in občutek je bil pav dober! Ta fant, ki sem ga tisti dan spoznala, me je nato dvignil na ramena in tako sva skupaj plesala. Bila sem najvišje od vseh in ni me bilo prav nič strah, da bom padla, zaupala sem mu. Prepustila sem se glasbi in veselju, ki me je navdajalo. Še z večjim nasmeškom sem sledila ritmu glasbe.

Še en dogodek, ki se mi je vtisnil v lep spomin se je zgodil na stranišču, le kdo bi si mislil. Na koncu se je zgodilo tako, da smo bili jaz, Dženisa in še en dva najina prijatelja vedno in povsod skupaj. Morala sem na wc in ko sem opravila svoje in izstopila, sem videla kako me vsi trije čakajo pri vratih, na vhodu v stranišče in se mi smejijo. Odprla sem pipo in si umila roke, vendar si jih nisem obrisala, ampak sem se obrnila proti njim in jih malo pošpricala s tistimi parimi kapljicami vode na rokah, ki so mi ostale. Potem pa je eden izmed prijateljev rekel: ”Mala, boš ti že vidla!”, odprl pipo in celo pest vode vrgel v moj obraz. Pa se nisem nič pritoževala, samo smejala sem se in vzela brisačko, da bi si obrisala očala. Tisti drugi prijatelj je stopil za mano, vzel brisačko in me začel nežno brisati po obrazu, potem pa nam je že nekdo rekel naj odidemo iz stranišča, ker smo delali gnečo. Takšne malenkosti, kot so te, mi pomenijo največ in ravno v takšne trenutke se zaljubim.

To je na kratko opis večera, ki je bil daleč najlepši, ki sem ga doživela. Naplesala sem se, uživala sem lahko ob dobri glasbi, in kar je najpomembneje, bila sem v družbi svojih prijateljev. Spoznala sem tudi nekaj novih obrazov in skupaj smo si pričarali neverjeten večer. Bila sem kar malo presenečena nad tem, kako lep odnos smo imeli drug do drugega, čeprav sem se z nekaterimi prvič pogovarjala. Vse smo imeli skupaj, vse smo si delili, od hrane do pijače in ni bilo nobenega, ki ne bi želel svoje deliti z drugimi. To kar sem opisala zgoraj je zame pravi pomen sreče in prijateljstva. Po tem vikendu sem skoraj kot nova, tisto vzdušje in atmosfera na zabavi me prav prevzame, lahko sem bila popolnoma sproščena, saj nikomur ni mar kdo si ter kaj in koliko imaš, ampak te vsak sprejme in je prijazen do tebe.

 

Hkrati pa bi rada tudi iskreno pohvalila Moment bar za super vzdušje, prijazne ljudi in osebje. Ozvočenje je bilo resnično na vrhuncu, najbolj pa mi je bila všeč urejenost wc-jev. Na tleh ni bilo nobenih smeti in tudi papirnate brisačke so bile sproti napolnjene, kar je zares pohvalno, saj so toalete v ostalih klubih večinoma neurejene. Zato vse ljubitelje glasbe in plesa toplo vabim v Moment bar, kjer vam je zabava in dobra družba zagotovljena! Mogoče se še kdaj srečamo in skupaj zaplešemo 😉

Ekipa

 

Nerazdružljivi trije

Hotela sem Ambasado Gavioli, pa sem jo dobila!

Vem, minilo je že kar nekaj tednov, odkar sem nazadnje pisala, ampak nikakor ne najdem časa za to. Vedno je tukaj šola in učenje, pa seveda želim preživeti še nekaj časa s svojimi prijatelji in čas kar leti, brez da bi se sploh zavedala. Vmes sem že dobila nekaj dobrih idej za pisanje, ampak očitno bodo mogle počakati, za danes pa sem se odločila, da opišem še eno mojo novo izkušnjo in dogodivščino, dokler se še vsega dovolj podrobno spominjam.

Ta vikend sem se zopet odpravila v Koper, k mojim ”starim” prijateljem. 😀 To se seveda Deni, Selman in sedemsto sedemdeset Denijevih bratrancev haha 😀 Iskreno povedano, do zadnjega dne nisem bila čisto prepričana, če sploh grem v Koper, ker nisem imela še nič dogovorjeno in splanirano, na srečo pa se je zadnji dan, v soboto vse lepo izteklo. Najprej sem se do Ljubljane odpravila z vlakom,  do Kopra pa sem se odločila, da grem s prevozi. To je bilo prvič, da sem šla sama s prevozi in bilo me je malo strah na kakšnega voznika bom naletela, če bo previdno vozil in če bo vse vredu, ampak kot v večini primerov, sem se tudi tokrat za brez veze sekirala. Vsem tistim, ki se dostikrat na pot odpravite s prevozi svetujem, da si zapomnite registrsko številko preden se usedete v avto in jo pošljete ali svojim staršem ali pa prijateljem, da bodo vedeli v katerem avtu ste, za primer, da se karkoli zgodi.

štilaši

Stilaši Deni in Selman v kopalnih haljah, kaj pa ?

Okoli pol osmih zvečer sem že bila v Kopru in tam me je počakal
Deni. Šla k njemu domov, kjer so naju počakali njegovi prijatelji, potem pa smo se odpravili k Selmanu. Pri njemu se nas je zbrala prava vesela druščina in zelo smo se zabavali. Tokrat za spremembo nisem bila edina pripadnica ženskega spola, ampak sta mi družbo delali še dve dekleti, Kelly in Dina, kateri sem prvič spoznala. Tudi onidve sta super punci in bili sta zelo prijazni do mene, čeprav smo se tisti dan šele spoznale. Še enkrat bom povedala, da je ta občutek sprejetosti res neprecenljiv, ko prideš v novo okolje in med nove ljudi, pa te vseeno zelo lepo sprejmejo medse, čeprav sem samo ena 17-letna Enja iz Dolenjske.

 

družbica

Ura je bila že toliko, da smo se morali urediti in počasi smo se odpravili v Ambasado Gavioli. Dina in Kelly pa sta se od nas poslovili, ker sta bili dogovorjeni, da gresta v Planet Tuš in tako sem spet ostala sama med mojimi Koprskimi fanti 😀 Ko smo končno našli prosto mesto, da pustimo naš avto, smo se odpravili pred Gavioli. Innn takrat… Meni so oči skoraj izpadle in čeljust se mi je povesila do tal! Pred mano sem zagledala vrsto ljudi, dolgo celo ulico, ki so čakali na vstop v Ambasado Gavioli. Veste kako je v ameriških filmih, ko ljudje čakajo na ulici v več deset metrski vrsti za vstop v klub… No tako je bilo v Izoli! Jaz kar nisem mogla verjeti svojim očem, da je tako veliko število ljudi čakalo, da bi prišli noter. Mislim, da bi morali čakati celo večnost, da bi prišli na vrsto, vendar smo tam na srečo srečali nekega njihovega znanca in smo se skupaj lahko malo vrinili na začetek vrste.

AG

Jaz in Selman pred vhodom v Gavioli, zelo nekvalitetna slika, ampak neprecenljiv spomin! 🙂

Pozabila sem še omeniti, da sem mladoletna. Vstop v Gavioli pa je dovoljen samo polnoletnim, zato sem bila cel čas, ko smo čakali v vrsti malo zaskrbljena, če mi bo uspelo priti noter, ampak sem ostala pozitivna. Na vhod smo kupili karte in tako je napočil trenutek, ko sem se znašla pred varnostniki, ki so pregledovali karte. Samo upala sem, da mi ne bodo rekli naj jim pokažem osebno izkaznico, nakar mi varnostnik odtrga vstopnico in reče: ”Glej, da boš pridna!”. In to je bilo to, končno sem zadihala in vstopila v Gavioli. Točno se je videlo, da je vedel, da še nisem polnoletna pa me je vseeno spustil noter in za to sem bila izjemno vesela ter hvaležna. Ko sem vstopila se je ponovilo isto, kakor pred vstopom. Lahko sem samo gledala, vse me je čisto prevzelo. Če rečem, da je bil prostor ogromen, ne bom niti približno pravilno povedala. Bil je megaogromen. In ljudje, dobesedno jih je bilo notri več tisoč, polno nasmejanih obrazov, pregretih teles in ljudi, ki uživajo v plesu ter glasbi. In kmalu sem tudi jaz postala na izmed njih.

AG

Najprej smo naročili pijačo in Selman se je prijazno ponudil, da mi malo razkaže kje je kaj. Gavioli je v dveh nadstropjih. Spodnji je bil večji in tam je vrtel glasbo glavni gost večera, Sven Vath, ki prihaja iz Nemčije. Zgornji prostor oziroma plesišče pa je bilo manjše, tukaj pa je vrtel glasbo moj bratranec Anej. Seveda sem šla do njega in ga na hitro pozdravila, potem pa sem nekaj časa plesala pri njem, seveda v prvi vrsti! 😀 Lepo ga je bilo spet videti in mogla bi biti slepa, če ne bi opazila kako on uživa ob vrtenju glasbe. Nekaj časa smo preživeli zunaj in pri šanku, nekaj časa pa smo seveda tudi plesali. Plesišče je bilo nabito polno in zlili smo se z množico plesočih ljudi. Videla sem ogromno nasmejanih obrazov in ljudi, ki so uživali v plesu, nobenemu ni bilo mar za nič drugega, kakor samo za to, da sledijo ritmu glasbe. Drugače pa je Ambasada Gavioli presegla moja pričakovanja, v resnici je bila večja kot v mojih mislih, vendar pa sem videla tudi nekaj stvari, za katere ne bi imela nič proti, če jih ne bi. Realnost je pač taka, da droge obstajajo in da so v uporabi, tokrat so bile tudi v moji neposredni bližini. Ljudi, ki to uporabljajo ne sodim, to ni moja stvar, vsak od nas si pač naredi tako, kakor mu je najbolje. Bilo je samo malo žalostno videti mlade in lepe punce, ki so jemale te stvari. Evo, in tako sem doživela Gavioli v vsej svoji veličini in realnosti. Na splošno je bil cel večer v Ambasadi Gavioli neverjeten in nepozaben, samo minil je prehitro, čeprav se je ura prestavila za eno uro nazaj. Začel se je že delati dan in počasi smo se morali odpraviti domov.

družbica

V nedeljo smo se zbudili, ko je bilo sonce že visoko na nebu, jaz pa sem se počasi morala pripraviti na odhod. Zadnjih nekaj ur sem preživela z Denijem in njegovimi prijatelji, potem pa me je Deni pospremil do železniške postaje. Tudi domov sem se odpravila s prevozi in vse je potekalo super. Res vse pohvale fantom, ker so spet tako lepo poskrbeli zame in mi omogočili tako zanimiv in seveda nepozaben večer! To, kar sem tukaj napisala ni še niti polovica vsega tega kar sem doživela in kar se je dogajalo, ampak nekaj pa tudi mora ostati samo moj spomin. ? In poleg tega ni besed, da bi opisala to moje doživetje, pač boste morali sami v Gavioli pa boste videli! 😀

Na koncu, da se še posebaj zahvalim mojim Koprskim fantom, najbolj pa Deniju in Selmanu, za mene so res super poskrbeli, bili prijazni, imela sem hrano, posteljo in čisto nič mi ni manjkalo! Doživela sem super noč, super žurko, družba je bila super in bolje ne bi moglo biti. Upam, da me bodo hoteli še kdaj vzeti s seboj! 😀

Veliko objemčkov in poljubčkov! ??

Nove dogodivščine in nova poznanstva

Za mano je še en razburljiv in zanimiv vikend, ki mi bo za vedno ostal v spominu. Tokrat sem se odpravila še malo dlje od Ljubljane in se spet malo ‘igrala’ s svojo varnostjo, ampak je bilo seveda vse dobro. Pripovedovanje bom najprej začela z nekaj leti nazaj, ko sem bila še v osnovni šoli. Mislim da sem bila v 8. razredu in takrat sem naravnooost oboževala Vauksa, njegovega brata Tima, Nejca, Denija in ostale primorske fante oziroma bolje rečeno reperje. Ker so živeli v Kopru, je bilo to zame posebno in najljubše mesto. Zdaj bi se najraje od sramu pogreznila v zemljo zaradi tega, kako sem bila obsedena z njimi, vendar pa smo vsi šli čez ta leta, ko so nam hormoni delali na polno in nas je metalo na vse strani. Ni minil dan, da ne bi poslušala njihovih pesmi in vsa besedila sem znala na pamet. Na nek način so mi bili takrat vzor, redno sem jih spremljala na facebooku in neizmerno sem si jih želela spoznati. Takrat pa za to ni bilo niti najmanjše možnosti.

Ampak seveda vse pride na svoje mesto ob pravem času in tudi jaz sem dočakala to. Začenjam se zavedati, da se vse moje želje, ne glede na to kako stare so, začenjajo uresničevati. Vse prihaja lepo na svoje mesto, približno si že predstavljam kaj si želim v svoji prihodnosti in začenjam izkušati življenje z veliko zabave (in odgovornosti!). No, ta velika želja, da spoznam te primorske fante se mi je začela uresničevati dve leti nazaj. Najprej sem spoznala Nejca (Megija) in seveda sem bila čisto navdušena. Prišla sem na kavo v Point bar, kjer je takrat delal. Ne morete si predstavljati mojega veselja, ko mi je skuhal in prinesel kavo primorski reper! Z Nejcem sva se do zdaj že večkrat videla in v njegovi družbi mi je vedno zelo lepo, čeprav je dosti starejši od mene.

To spoznavanje pa se je nadaljevalo letošnje poletje, ko sem bila v Portorožu na Beach partyu. Tam sem končno spoznala še Vauksa in Tima, katera sem si najbolj želela spoznati, ter dva njuna prijatelja, Vauksovo punco Saro in njeni dve prijateljici. Z njimi je bil tudi Nejc, zato smo se za njihovo mizo usedle jaz in še dve moji prijateljici in skupaj smo preživeli nekaj zabavnih ur.

Beach party

Ta vikend pa sem se sama odpravila v Koper z vlakom. Bila sem dogovorjena z Denijem, da bomo bili za vikend skupaj in da lahko prespim pri njemu. V soboto ob pol petih popoldne sem imela vlak in bila sem zelo navdušena, ker ga bom končno spoznala, a hkrati me je bilo tudi malo strah, da ne bo prišel in bom na koncu ostala sama sredi Kopra. Na srečo se moj strah ni uresničil in ob osmih zvečer me je Deni čakal na železniški postaji. Bila sem tako živčna, ker sem ga končno spoznala in bilo me je strah kakšna se mu bom zdela, saj sem seveda želela napraviti dober vtis. Zdaj vidim, da je bila ta živčnost čisto nepotrebna in na srečo me je kmalu minila. Najprej sva šla k njemu domov in takoj za nama je prišel njegov prijatelj Selman. Spoznala sem tudi Denijevo mami, ki je bila zelo prijazna in mi ponudila kavo. Nekaj časa smo bili še pri njemu doma v studiu, ki je zares zelooo lepo urejen, potem pa smo šli k Selmanu v stanovanje. Tja so prišli še štirje njuni prijatelji in vsi so bili do mene zelo prijazni. Začuda se nisem počutila prav nič ogroženo ali utesnjeno, kakor se ponavadi med novimi ljudmi in na novem kraju, ampak sem bila v njihovi družbi zelo sproščena in imeli smo se super. Okoli mene je bilo šest starejših fantov in če bi hoteli, bi lahko z mano naredili kar koli bi hoteli, ampak mi nihče ni naredil nič hudega, kvečjemu so le lepo poskrbeli zame in bili prijazni. Ta občutek sprejetosti med nove ljudi je resnično zelo prijeten, sploh pa zato, ker sta bila Deni in Selman bolj poznana v Sloveniji.

Moji fantje

Moj namen prihoda v Koper je bil sicer to, da se udeležim zabave v Ambasadi Gavioli, ampak na koncu do tja nismo prišli. Nič hudega za to, ker smo se vseeno imeli super, šli smo malo ven, na pijačo in bili ob obali. Vem, da bom vse lahko nadoknadila naslednjič, 24. oktobra, ko se bo Ambasada Gavioli odprla in začela novo sezono. Takrat nas bo na plesišče spravil Sven Vath, poleg njega pa bo tam vrtel glasbo tudi moj bratranec Aney F in komaj čakam, da ga spet vidim.

Večino časa sem preživela z Denijem in Selmanom, izredno zabavnima fantoma. Zame sta zelo lepo skrbela in počutila sem se, kot da imam ob sebi dve mami, saj sta me vedno spraševala, če me zebe, če sem žejna ali lačna, če sem mami sporočila, da sem vredu in podobno. 😀 Sicer sama nisem zahtevna in ne potrebujem ne vem kaj, ampak lahko res rečem, da sem imela čisto vse kar sem potrebovala! Žal pa je tako kot vedno vsega lepega enkrat konec in tako je napočilo že nedeljsko jutro. Bilo je samo še nekaj ur do mojega odhoda domov, ki smo jih izkoristili pri Selmanu. Skuhal nam je kavico, malo smo še poležavali in se pogovarjali in kar naenkrat je bila ura toliko, da sem jaz že morala iti domov. Deni in Selman sta me skupaj odpeljala na železniško postajo in malo je manjkalo, da bi zamudila vlak. Sama ne bi sicer imela nič proti, samo kaj, ko me je naslednji dan v šoli čakala kontrolna naloga iz slovenščine.

Koper

Obema sem zelo hvaležna za gostoljubje in skrb, saj sta bila z mano res dobra. Vesela sem, ker sem lahko spoznala nove, super in zabavne ljudi, dogovorili pa smo se, da se zopet kmalu vidimo in da sem kadarkoli dobrodošla na obali. Če mi ne bo zneslo prej, pa med počitnicami, ko bomo šli skupaj v Ambasado Gavioli! 😀 Tako sem lahko ta vikend spoznala še Denija in bilo je bolje kakor sem si lahko predstavljala. Zelo sem hvaležna mojim staršem, da mi dovolj zaupajo in mi dovolijo iti tako daleč in med neznane ljudi, saj brez njihovega dovoljenja ne bi mogla preživeti tako razburljivega vikenda. <3

”Z glavo na zabavo” – za brezskrben žur

Vem, klišejski in obrabljen naslov sem izbrala, vendar pa se mi zdi, da je resnično ustrezen in upam, da vas bo pritegnil, da boste vsaj malo preleteli napisano. Odločila sem se, da napišem nekaj koristnega za vse žurerje, ki redno obiskujete zabave in v njih maksimalno uživate. Ne bom nobenemu solila pameti, k večjemu želim vsem samo dober in brezskrben žur, saj sem tudi sama ena izmed teh, ki se radi udeležijo zabav.

zabava

Če se redno udeležujete raznih zabav in ste na njih zelo aktivni oziroma, če radi plešete celo noč, tako kot jaz, je zelo pomembno, da spijete dovolj vode, da preprečite dehidracijo. Dehidracija nastopi zelo hitro, sploh pa, če ste v vročem prostoru, kot je na primer polno plesišče. Tam ste brez svežega zraka in se med plesom potite, k dehidraciji pa veliko pripomore tudi alkohol. Pomembno je, da si na vsake toliko časa vzamete odmor in greste ven na svež zrak in se odpočijete ter da spijete dovolj vode. Najbolje je, da imate oblečena udobna oblačila in obutev. Volnena oblačila niso priporočljiva, saj tako vaša koža ne bo mogla ”dihati”. To sama zelo dobro vem, ker se mi je že zgodilo, da sem dehidrirala in ni prav nič prijetno, sploh pa če se ti to zgodi na zabavi, kadar bi se morali imeti super, ampak na srečo sem kmalu prišla k sebi. Potrebovala sem samo malo počitka, svežega zraka in vode.

Dehidracija se lahko hitro pojavi, njeni znaki pa so boleča glava, vrtoglavica, suha usta in občutek žeje, vročica, zamegljen vid, ne zmožnost presojanja, slabost, bruhanje, občutili boste, da ste lačni, vendar pa bo ta občutek lažen, lahko pa pride do paničnega napada. Če se vam slučajno zgodi to, takoj povejte prijatelju in naj gre z vami na svež zrak. Usedite se in globoko dihajte, pomagali bodo tudi hladni obkladki na vratu, hrbtu ali rokah, pametno pa je, da imate s seboj tudi nekaj, da se preoblečete, če bodo vaša oblačila mokra. Če se stanje ne izboljša pa morate poklicati reševalce.

Na zabavah obstaja tudi možnost vročinskega udara, ki se najpogosteje pojavi ob pregretju telesa, če veliko plešete med množico ljudi in če je prostor brez svežega zraka. Najpogostejši znaki pojava vročinskega udara so mrzlica, ježenje kože, krči in vrtoglavica. Tudi tega preprečimo tako, da si vzamemo odmore med plesom in smo na svežem zraku, po potrebi se ohladimo z vodo in slečemo ali preoblečemo.

Pijte dovolj vode, vendar ne več kot pol litra na vsako uro, drugače povečate tveganje za možganski edem, priporočljivo pa je tudi pitje Cedevite ali soka, da nadomestite izgubljene elektrolite, s seboj pa imate lahko tudi sladke prigrizke. Moj namen je, da se bo čim več mladih žurerjev zavedalo možnih neprijetnih zapletov in da jih bodo znali preprečiti.

Velikokrat preberem kakšne zanimive informacije in dejstva, pa se mi zdi škoda bi bi šlo to v ”brez veze”, rada naprej povem kakšne koristne stvari in sem zelo vesela, če lahko tako komu pomagam. O teh stvareh sem malo raziskovala in brala zato, ker me je zanimalo o tem in zdaj vem kako preprečiti to ali pa pomagati komu, ki bo v takšnih težavah. Upam, da bo to tudi vam kaj koristilo.

Želim vam čim več nepozabnih zabav in plesa!

Izlet poln glasbe

Ker pišem vse iz svojih izkušenj, sem se odločila, da bom tokrat opisala kako je potekal moj vikend. Z dvema prijateljema smo se v soboto popoldne odpravili na morje, v Koper. Komaj sem dočakala ta vikend, saj smo bili že nekaj časa dogovorjeni, da gremo skupaj na morje, poleg tega pa sem še končala s svojim počitniškim delom, ki sem ga opravljala, zato sem komaj čakala malo sprostitve s prijatelji.

Najprej smo nekaj pojedli in se uredili, potem pa smo se odpravili na zabavo blizu Kopra. Tam je nastopilo nekaj DJ-ev, kot so Mike Teknii, Dipsas, Mack, Cocis, Moahs in Limenix, glavni gost večera pa je bil MarkyZ, ki je priletel k nam naravnost iz Berlina. Lokacija oziroma prostor, kjer se je zabava odvijala je bil zares odličen in lepo urejen, plesišče je bilo super in prostor je bilo dovolj za vse, za to pa se lahko iskreno zahvalimo organizatorjem zabave.

Kako smo napolnili plesišče 😀

plesišče

 

Zabava in vzdušje na njej je bilo odlično, plesišče je bilo polno ljudi, ki so uživali ob glasbi in plesu, ena izmed njih pa sem bila tudi jaz, saj sem skoraj celo noč preživela na plesišču in plesala. Neverjetno je, kako te lahko glasba ponese v drug svet in te vodi, lahko jo čutiš, se vživiš vanjo. Ob takšni glasbi res ne moreš, da ne bi plesal in užival. Pogled na ostale ljudi, kako se zabavajo in njihova pozitivna energija te dobesedno ”potegne not” in si izredno vesel, da si lahko del vsega tega. Zares je neprecenljivo, ko si obkrožen s srečnimi ljudmi, ki uživajo in te pritegnejo, da plešeš z njimi. Predvsem so me presenetili ljudje in njihovo obnašanje, saj ni bilo nobenega nasilja in prerivanja na plesišču. Ko so hoteli mimo, me niso odrinili, kakor to počnejo na mnogih veselicah, ampak so lepo odplesali mimo. Presenečena sem bila tudi nad njihovo prijaznostjo in komunikativnostjo.

Na zabavi sem bila z zares super družbo in nikoli nisem bila sama, spoznala pa sem tudi nekaj novih ljudi. Ko smo se srečali z nekaterimi, s katerimi se že poznamo so mi rekli par besed o mojem blogu in bila sem res presenečena, koliko ljudi ga je obiskalo in prebralo, njihove pohvale pa so mi narisale širok nasmeh na obraz.

Naša vesela družbica

družbicaTo izkušnjo delim z vami, ker sem se imela zares super in želim, da tudi ostali to preizkusite, poleg tega pa bi rada predvsem poudarila razliko med takimi zabavami in veselicami. Na veselicah sem vedno videla ogromno ljudi, ko so vase zlivali pijačo in pijančevali, mnogo je bilo pretepov in sporov. Na tej zabavi pa je bilo ravno obratno, ljudje so bili napolnjeni s pozitivno energijo in sama nisem opazila nobenega nasilja. Nekateri so se mi lepo predstavili in spregovorili smo nekaj besed. Nihče ni nobenemu želel nič žalega, skupaj smo plesali, se zabavali in smejali. Želim, da veste, da s tem ne nameravam kogarkoli žaliti, ampak sem samo povedala moje doživljanje in pogled na to.

Tudi v jutranjih urah sem bila še vedno nasmejana 😀

Enja

Zabava je trajala pozno v noč in vse do jutra, ko se je že pokazalo sonce. Razgled iz terase je bil čudovit, obdajali pa so nas modro nebo, narava in svež morski zrak.

sonček na terasi

Ko smo si malo odpočili, smo se odpravili na kavico, nekaj smo pojedli in se sprehodili po Kopru, nato pa smo odšli na plažo. Na plaži smo se nastavili toplim sončnim žarkom in se odpočili, časa smo imeli še za kratko potepanje ob morju in opazovanje sončnega zahoda, potem pa nas je že čakala pot domov.

morje

Menim, da bi morali doživeti takšen vikend, kot sem ga jaz in občutiti moje občutke, saj sem prepričana, da vam ne bi bilo žal in da bi neizmerno uživali. Tisti, ki pa so že bili na mojem mestu, pa že vedo kako super je. Na koncu bi se rada zahvalila vsem DJ-jem, ki so ustvarili neverjetno vzdušje in napolnili plesišče, tudi lokacija in organizacija pa sta bili odlični. Komaj čakam, da se spet srečamo na plesišču!

Videoposnetek, kako smo uživali si lahko pogledate tukaj, DeepGround Music pa lahko spremljate na Facebooku: https://www.facebook.com/deepgroundmusic?fref=ts

Hvala vsem za nepozaben večer! Želim vam veliko zabave in pozitivne energije, Enja ?